Z računalniki do boljših predpisov

Čez nekaj let bodo vsi (sodobni in napredni) izdajatelji predpisov (parlamenti, vlade, ministrstva…) pri svojem delu uporabljali posebne urejevalnike za zagotavljanje konsistentnosti in kvalitete besedil, katera bodo obravnavali in sprejemali. Pri tem pa ne bo šlo le za postopkovno spremljanje zakonodajnega postopka (kot ga ima že sedaj prav zgledno zagotovljenega tudi naš Državni zbor), temveč za nekaj bistveno zahtevnejšega in vrednejšega: računalniški programi bodo »razumeli« vsebino besedil in jo tudi usklajevali ter dopolnjevali…

Posledično se bo s tem začela tudi bistveno spreminjati in (upam si trditi) izpopolnjevati sama pravna veda! Večja logičnost (in računalniška podprtost) predpisov se bo počasi selila tudi na področje pravosodja, kjer bodo začeli z računalniško pomočjo nastajati tudi judikati, pa tudi na druga pravna področja (pogodbeno pravo, upravni postopki itd.)… in posledično tudi v pravne učbenike.

V pravnih besedilih bo vse manj napak, ki so posledica človeške površnosti in omejene sposobnosti – ponavadi že prvega avtorja (osnutka) predpisa. Besede bodo imele vedno enak pomen in s tem bodo odpravljene številne možnosti nesporazumov in različnih tolmačenj. Pravni inštituti, ki bi morali biti urejeni na enak način, bodo tako tudi vedno definirani in se bodo deli besedil veliko večkrat ponavljali, kot doslej. Saj se dostikrat izrazi med seboj razlikujejo čisto po nepotrebnem, zaradi subjektivnega faktorja: ker je prvi sestavljalec besedila takrat pač izbral takšen izraz… Odpadle bodo dvoumne besede, kot n.pr. »oziroma« in jih nadomestile bolj točne (v tem primeru »in« ali »ali«).

Načeloma seveda že sedaj profesorji svoje študente učijo, kako je potrebno oblikovati pravna besedila, da bodo logična in pravilna. Obstaja tudi poseben predmet in dober priročnik – »Nomotehnika« - toda kaj, ko si vsega niti ne zapomnimo, veliko pozabimo in marsikaj tudi razumemo vsak po svoje. V tej bližnji prihodnosti, katero opisujem, pa bodo nomotehnični priročnik programerji povsem in dosledno vključili v poseben program – urejevalnik za normativna besedila in uporabnike bo računalnik neusmiljeno opozarjal na razne napake in nelogičnosti. Predvsem pa tudi na morebitno neusklajenost predlaganih besedil z drugimi, že veljavnimi deli prepisov! Uporaba posebnih urejevalnikov bo namreč omogočala veliko večjo notranjo konsistenco celotne zakonodaje, saj bodo označena tudi vsa medsebojna sklicevanja, pravne podlage, posledice itd. Ob nameravani spremembi enega zakona se bodo takoj pokazale možne posledice ali neusklajenosti glede na vse druge predpise.

Zaradi kvalitetne in konsistentne osnove – dobrih predpisov – bo tudi veliko lažje izboljševati (in jih narediti bolj učinkovite) razne pravne postopke s pomočjo posebnih ekspertnih sistemov. Tukaj mislim predvsem na sodne in upravne postopke, kjer se bodo s pomočjo modulov umetne inteligence lahko simulirali posamezni primeri, izračunavale večje možnosti za pravilnejšo odločitev in celo pripravljali osnutki obrazložitev sodb in odločb.

Zakonodajni sistemi posameznih držav in njihovih asociacij (Evropske unije) bodo ob tem postali veliko bolj primerljivi in postopoma tudi vse bolj usklajeni. Tako bodo tudi najboljše rešitve na posameznih področjih lažje prevladale in prišlo bo do vsestranskega izboljšanja kvalitete – prava.
Že vidim, da marsikdo nejeverno zmiguje z glavo in našteva razloge za dvom v takšen razvoj, kot ga napovedujem. Problemov vidim veliko tudi sam, vendar bodo prednosti gotovo večje in se temu enostavno ne bomo mogli (smeli) izogniti. Namesto da mencamo na mestu, je bolje da smo med prvimi, ki se tega lotimo in tako pridobimo koristno časovno prednost…

»Dobro, če bi takšen urejevalnik že imeli« gotovo razmišlja strokovni sodelavec iz DZ »… ampak, kako bomo pa pripravili poslance, da bodo to upoštevali ter tudi sprejemali tako kvalitetne in računalniško logične zakone?«. Vem, ne bo šlo lahko, ampak tudi že doslej ste morali dostikrat razne politične ideje poslancev pretvoriti v zakonske osnutke in amandmaje in tako boste delali tudi še vnaprej. Morda boste pa lahko s pomočjo kvalitetnega zakonodajnega urejevalnika še lažje kaj prepričali poslance, da »tako pa ne gre«, »da bi bila takšna formulacija boljša«, saj boste imeli ob sebi še večjo avtoriteto, kot doslej. Ko bo sistem enkrat uveljavljen v več državah in morda tudi verificiran (s strani EU), potem si pač nobena vlada, niti ministrstva, niti parlamentarci ne bodo mogli privoščiti, da bi ga na veliko ignorirali in s tem kazali svojo »zarukanost«.

Največja negativna posledica, katero pričakujem ob uvajanju računalniške natančnosti v vsebino predpisov, je v tem, da bodo (pravna) besedila postala (še bolj) pusta in enolična (brezosebna). Ampak, to je pač nujni davek za velik splošni napredek. Se bomo morali pač sprijazniti, da v pravu ni prostora za leposlovje! Če se neka misel lahko izrazi na način ABCDeFGh, naj se pač vedno in povsod izraža kot ABCDeFGh, ne pa kdaj tudi kot ABCDeFGH…

Tako kot so Rimljani vedno svoje govore zaključevali s stavkom »Sicer pa mislim, da je treba Kartagino porušiti!«, naj tudi sam (kot ponavadi) zagotovim, da velika opremljenost pravnikov z računalniškimi pripomočki (na katero prisegam) nikoli ne bo zamenjala človeka (pravnika) pri odločanju in da bo še tako računalniško podprt sodnik še vedno odločil kot človek in ne kot stroj. Dobro se zavedam tudi velikega pomena pravnega občutka (ali kot nas v svoji kolumni tako lepo podučuje prof. Cerar: das Rechtsgefühl).

Pa še dva linka, ki vas bosta popeljala do prvih poskusov zakonodajnih urejevalnikov:
http://www.ittig.cnr.it/legws/Presentations/AgnoloniFrancesconiSpinosa.pdf
http://www.ittig.cnr.it/EditoriaServizi/EventiConvegni/BiagioliFrancesconiSpinosaTaddei2005.pdf
In zakaj je (prav)o najbolj primerno področje človeške dejavnosti za uvajanje umetne inteligence? http://www.tomazic.info/Why%20is%20legal%20content%20ideal%20for%20AI.htm

Vir, 2. 9. 2006