V zadnjem času se zaradi prihajajočih
volitev poleg paničnih pobud slovenske levice po prenovi in iskanju odrešilnega mesije, tudi
na desnici pojavljajo zanimive iniciative, predvsem med kristjani (Prebudimo
Slovenijo, Fokus 2031). To je vsekakor dobrodošla popestritev slovenske
politične scene, koristna pa bo le v primeru, če bo prispevala k združevanju,
ne pa k nadaljnji (zgodovinsko tradicionalni) delitvi desnice.
Slovenija bo v naslednjih letih vsekakor
morala zaokrožiti svoje tranzicijsko obdobje tudi z eno močno, zrelo, zmerno,
evropsko usmerjeno krščansko-demokratsko stranko. Upajmo, da so bile volitve
leta 2008 zadnja napaka, ko smo izvolili Državni zbor brez takšne stranke, kar
si dežela z večinsko krščansko vero in tradicijo ne bi smela privoščiti. Vse
najbolj razvite evropske države imajo podobno usmerjene stranke v svojem
parlamentu in mi vsekakor sodimo v to civilizacijsko okolje. Ne smemo se
zgledovati po vzhodnih in južnih sosedih, ki imajo povsem drugačno tradicijo in
zgodovinsko ozadje!
Slabe izkušnje prvih treh let sedanje
vladne koalicije, ki z lahkoto eksperimentira z ultra modernimi pristopi in z
zapravljanjem stoletja negovanih vrednot (Družinski zakonik!) in prešibke
opozicije, ki bi to lahko preprečila, bo slovenskim volivcem slej ko prej
(upajmo, da že leta 2012!) odprlo oči in bodo ponovno podprli stranko, ki bo
branila preizkušene vrednote naših prednikov. »Civilna družba« se lahko še tako
brani (na primer gibanje »Za družino in pravice otrok«) agresivnega
liber(t)alizma, vendar se vse bistvene odločitve sprejemajo v parlamentu.
Ker bo slovensko gospodarstvo leta 2012
brez dvoma v zelo slabem stanju, bo seveda nujno, da vodenje države prevzame
desnica, ki je tradicionalno povsod boljši gospodar, posebno pa še v kriznih
časih. Dovolj močne in kvalitetne koalicije pa si ne moremo predstavljati tudi
brez močne krščansko-demokratske stranke.
Podobna napaka slovenskega volilnega
telesa je bila storjena leta 2007, ko je bil zavrnjen tako primeren, ugleden,
preizkušen, zaslužen (za osamosvojitev), uglajen, nepodkupljiv in
nekompromitiran kandidat za predsednika republike, kot je to Lojze Peterle. V
Sloveniji sicer nimamo predsedniške republike, vendar pa so številne (majhne,
vendar simbolno zelo pomembne) napake sedanjega predsednika gotovo dokaz, kako
važen je vrednostni kriterij za to pomembno funkcijo.
Kako bo do omenjene močne
krščansko-demokratske stranke v Sloveniji prišlo (prišlo pa bo gotovo!), lahko
samo ugibamo, obstajata pa gotovo dve glavni smeri: ali bo nastala povsem nova
stranka, ali pa se bo razvila iz kakšne že obstoječe.
Ker imamo glede povezovanja slovenske
desnice slabe izkušnje, tako iz pretekle kot polpretekle zgodovine, dvomim v
kakšno združevanje obstoječih strank in gibanj…
Kot najprimernejša kandidatka za tako
potrebno (tudi parlamentarno!) solidno stranko se tako kaže kar Nova Slovenija! Kdor si bo skrbno ogledal njeno spletno
stran, bo moral priznati, da gre za resno, zmerno, široko razvejano, dobro
organizirano, aktivno stranko, ki je očitno rezultat 10 letnega trdega dela
številnih njenih članov širom Slovenije. Tega bi se morali zavedati vsi tisti,
ki imajo skušnjave po ustanavljanju kakšne nove stranke s podobno provenienco…
No, saj takšnih (neuspelih) poskusov je v preteklosti bilo že kar nekaj…
Šibka točka Nove Slovenije je v tem, da
trenutno ni parlamentarna stranka in da ji primanjkuje kakšnega bolj
»karizmatičnega« vodstva. Paradoksalno pa ima vsaj enega nesporno karizmatičnega
politika – Lojzeta Peterleta – kar med svojimi člani, vendar na žalost z njim
še ni našla skupnega jezika za tako potrebno enotnost.
Upam, da bo novo gibanje Lojzeta
Peterleta Fokus 2031 imelo za glavni cilj – najbolj koristen za Slovenijo – iskreno
združevalno delovati za celotno slovensko desnico. Samo v takšni zmagoviti
koaliciji bo ugodno mesto tudi za krščansko-demokratsko opcijo (pa naj se že
imenuje kakorkoli). V predvolilnem času, ko bodo (levo usmerjeni) mediji kar
tekmovali v podstavljanju polen in »ščuvanju« desnih strank ene proti drugi, je
rešitev le v iskrenem prizadevanju po enotnosti in iskrenem partnerstvu – bodimo
realisti – strank SDS, SLS in N.Si
S svojo politiko, vsaj v zadnjem mandatu
(pustimo zgodovini prejšnja obdobja) so (samo) te tri nedvomno dokazale, da
imajo veliko skupnih vrednot, dovolj za čisto desno povezavo (kasnejšo
koalicijo).
Krščanska pobuda »Prebudimo Slovenijo«
in najnovejše Peterletovo gibanje bi lahko delovali kar skupaj, z glavnim
ciljem, da blažita morebitne nesporazume med omenjenimi tremi POMLADANSKIMI strankami,
pospešujeta njihovo sodelovanje, predvsem pa zavezo, da se ne bodo med seboj na
noben način »napadale«.
Tako kot so kristjani v vseh treh
strankah, bi to lahko izkoristili pozitivno, kot kohezivni element, za
povezovanje in v izogibanje medsebojnim negativnostim. Verjetno bi bil koristen
kar pismeni dogovor, da se do volitev
vsi odpovedujejo kakršnim koli medsebojnim »napadom«. Takšen »dogovor« (strank SDS, SLS in N.Si) bi lahko dobil
»zgodovinske« razsežnosti, saj bi brez dvoma omogočil zmago desnice na volitvah
in s tem večje možnosti za hitrejšo rešitev Slovenije iz vsesplošne krize.
Za dvajset let naprej se je težko
fokusirati. Če bomo kristjani le skušali »spreminjati značaj slovenskega
naroda«, nas bo povozil čas, tako kot je Kocbeka… Fokusirati se je treba že na
naslednje volitve!
Zato: Fokus 2012 – FOrum Kristjanov za
Uspešno Slovenijo 2012
Anton Tomažič
Objave
