Mega pravde omejujejo

Kdo ne pozna zgodb o slavnih ameriških odvetnikih, pred katerimi trepetajo velike korporacije, saj jim lahko z dobro organizirano skupinsko tožbo (»class action«) tisočev (bolj ali manj resnih) oškodovancev, poberejo ves dobiček ali celo spravijo v stečaj? Kot to lahko vidimo v romanu Johna Grishama: Kralj poravnav, so spretni pogajalci največ denarja morda dobili že samo s pretnjo tožbe, če so potencialne tožence le dovolj prestrašili. Vendar se čas takšnih mega pravd očitno izteka…

Ker pa imajo v Združenih državah Amerike zakonodajo, tako materialno kot tudi procesno, dokaj decentralizirano, se največje spremembe ne dogajajo naenkrat in z velikim pompom, temveč omejitve, ki bodo zmanjšale možnosti za mega pravde, uvajajo posamezne države, počasi (ponekod že drugo desetletje) in vztrajno. Tiha borba med velikimi korporacijami in mega-odvetniki ima več dimenzij, skupni imenovalec pa slej ko prej ostaja dolar. S političnimi kampanjami skušajo podpreti tiste kandidate za zakonodajalne organe, ki so naklonjeni spremembam predpisov (»tort reform«) in tiste sodnike, ki so že malo »alergični« na mega zahtevke, s katerimi se lahko uničijo stoletna in solidna podjetja.

Rezultati reforme se že krepko poznajo. V nekaterih državah so za začetek dokaj otežili možnosti, da bi se skupinske tožbe sploh pojavile in vložile. Skoraj polovica držav je uvedla maksimalne odškodnine za nevestno zdravljenje, predvsem iz naslova (duševnih) bolečin. V večini držav so postavili zgornjo mejo za »eksemplarične odškodnine«. Zelo so omejili možnosti vlaganja tožb v (drugih) državah zaradi špekulativnega namena (ker imajo tam »ugodnejšo« in bolj »obetavno« ureditev). Dve tretjini držav je zmanjšalo takse (in druge »težave«) za pritožbe tožencev zoper neugodne sodbe.

Seveda pa tudi odvetniški lobi ne čaka prekrižanih rok in vlaga kar velika sredstva v podporo tiste politične opcije, ki je v neki državi bolj naklonjena »trdi liniji« sodišč, hkrati pa razvija nove prijeme – »creative litigation«, predvsem na področju ekologije.

Mislim, da opisani trendi nimajo kaj dosti vpliva na naše (evropske) razmere, kjer se mega pravdanje niti še ni kaj dosti razširilo, pa tudi razmerja moči in političnega vpliva med politiko in pravosodjem so bistveno drugačna, kot v Ameriki.

Vir, 13. 1. 2007