Celotno pravo na eni zgoščenki?

Če (ko) se lotevamo ambicioznega projekta umetne inteligence, po katerem bi v digitalno (računalniško) obliko spravili (tudi) pomenski del prava (z vsemi pravnimi pravili vred), potem se nam upravičeno zastavi tudi vprašanje o možnem obsegu takšne na novo ustvarjene (ne več samo podatkovne) zbirke znanja. Temeljit premislek pa nas pripelje do zapeljive pomisli, da bi dobro organizirano ter kvalitetno obdelano celotno znanje o pravnem sistemu ene države lahko stisnili kar na – eno samo zgoščenko?

Najprej pa naj (za vzpodbudo) opozorim na projekt, ki je v preteklih letih tako lepo uspel, čeprav je po svojih gabaritih gotovo veliko bolj zahteven in obsežen, kot pa je sinteza nekega pravnega sistema v digitalno zbirko znanja. Gre za »Človeški GENOM«, ki je v nekaj letih na revolucionaren način pripeljal do zapisa celotnega človeškega genskega zapisa: prvič v zgodovini je človek prišel do »recepta« za svoj lastni organizem. Gre za navodilo, kako zgraditi in upravljati človeško telo!

V tej novi zakladnici znanja je skritih na tisoče (blizu 100.000) genov in na milijone drugih zaporedij, zbranih v celotni zgodovini živih bitij. Zanimivo je, da je do presenetljivo hitrega uspeha prišlo prav zaradi sinergije med javnim in zasebnim sektorjem. Potem ko je akademska znanost v preteklih desetletjih (in celo stoletjih, če smo natančni) dosegla ogromno in rezultate ponudila že kar »na krožniku«, je bila potrebna le še odločna zasebna iniciativa – in kvaliteten dogovor a la »javno-zasebno partnerstvo«. Potem ko so leta 1998 državni znanstveniki napovedovali, da bodo za zapis celotnega človeškega genoma potrebovali vsaj sedem let in ogromno sredstev, je »Craig Venter, sijajen in nemiren znanstvenik, oznanil, da bo njegova družba delo opravila do leta 2001 z veliko manj stroški: za manj kot 200 milijonov funtov… 26. junija 2000 sta predsednik Bill Clinton v Beli hiši in Tony Blair na Downing Streetu hkrati oznanila, da je grobi osnutek končan…«*.

Preko spletne strani GENOMA bi verjetno lahko prišel do podatka o obsegu podatkovne baze, vendar se niti ne bom trudil, saj vem, da je v vsakem primeru možno vso to bogato zakladnico znanja materializirati v nekaj fizičnih kilogramov. Po prvi varianti so to kakšni DVD-ji, po drugi, gotovo bogatejši in meni še veliko bolj očarljivi, pa v obliki dojenčka, ki je pravkar privekal na svet: VSE, prav VSE informacije o skrivnosti življenja so zbrane v teh dveh ali treh kilogramih!
No, pa naj se vrnem na pravo… In takole kar po bližnjici ocenim, kakšen bi bil lahko obseg (teža) celotne pravne vede neke države, n.pr. Slovenije… In kje bi lahko bolj(e) obvladali pravo, kot na Pravni fakulteti? Saj tam ga pravniki tudi obvladajo.. Seveda pa toliko spet ne bom poenostavljal, da bi iskal razliko v teži med brucem in diplomiranim pravnikom… Konec koncev študentke v teh letih pazijo na postavo in bi na rezultate vplivali še drugi dejavniki…

Ali pa je celotna pravna znanost sploh kje prostorsko skoncentrirana? V stavbi Pravne fakultete? V njeni knjižnici? Ali pa kar v najboljšem profesorju? Jaz bi se bolj kot na kakšno skladovnico knjig in uradnih listov zanesel na kolega kolumnista – Prof. dr. Mira Cerarja…
Kje je meja med navadnim (normalnim) človekom in pravnikom? V diplomi! Pravi Pravnik je tisti, ki je prebral vse pravne UČBENIKE, poslušal vsaj nekaj predavanj (ZAPISKI), spoznal nekaj PREDPISOV in morda še kakšen JUDIKAT – in potem na izpitu to tudi dokazal.
Po tej logiki lahko pridemo tudi do nekaj kvantitativnih ocen, seveda ne v KG, temveč v MB. Zložimo skupaj vse učbenike Pravne fakultete, jih skeniramo, OCR-amo, podobno ocenimo za zapiske, glede ostalega pa vzamemo kar točne podatke iz IUS-INFA.

Ob tem naj nepoučene bralce opozorim na to, da golo besedilo v digitalni obliki, očiščeno raznih oblikovnih dodatkov, predstavlja presenetljivo majhen obseg glede na današnje spominske kapacitete naše računalniške opreme! Obligacijski zakonik obsega 614 kB. Povprečen učbenik kakšen MB (manj kot ena sama fotografija iz sodobnega žepnega fotoaparata). Tako imate lahko že na obesku za ključe po nekaj sto knjig (učbenikov)…

Čistopisi vseh veljavnih predpisov obsegajo manj kot pol Giga (= 500 MB), relevantni judikati pa dva- do trikrat več. Zbirka strokovnih člankov iz preteklih let lahko obseg še poveča, po drugi strani pa lahko velik obraten učinek dosežemo z »zipanjem«…

Hitro lahko ugotovimo, da bi na eno zgoščenko (DVD) lahko zlahka spravili VSA pravna pravila nekega pravnega sistema. Toda – ali je to tudi že znanje? Seveda ne! To so le goli podatki. Znanje je potrebno iz njih šele izluščiti (knowledge extraction), ga na nek način (znati) interpretirati. Poudarjam: na nek način – do neke mere – kolikor se mehanično to sploh da. Toliko, da takšno »znanje« lahko predstavlja dober pripomoček in koristno orodje – človeku, pravniku, sodniku. Dobro se zavedam velikega pomena pravnega občutka (ali kot nas v kolumni tako lepo podučuje prof. Cerar: das Rechtsgefühl).

Ker bodo meta podatki (takšni, ki vidno besedilo sicer bogatijo, vendar se pri branju “ne vidijo”) gotovo za nekajkrat povečali obseg celotne podatkovne zbirke o nekem pravnem sistemu, si ne upam zatrditi, da bi že danes lahko celotno pravo lahko stisnili na eno zgoščenko (DVD), upam pa si napovedati, da bo že ob kateri od prvih naslednjih generacij teh prenosnih medijev zagotovo možno “celotno pravo” nositi s seboj – ne samo v glavi, temveč tudi - v žepu.
…
*Zelo priporočam branje knjige »Matt Ridley: GENOM Biografija človeške vrste; Žepna knjiga«

Vir, 15. 7. 2006