tag:blogger.com,1999:blog-57347376513639380322024-03-14T00:47:25.555+01:00Anton TomažičMoy BlawgAnton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.comBlogger126125tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-47415316088817213682017-10-13T08:58:00.001+02:002017-10-13T08:58:58.037+02:00Upokojeni vizionar napoveduje<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhREig7p6USUPbvHeDxGrt7nXV87hYMD8_cdeu0p8QI82BCnHNKl9MUWTLsbIMx9Yjqyd1veJgA9maSSyv5l6nR5nlC-WygaJTX4MHWkMVzIlhvpEBrTIWNdwEoVEeNf3sjcCtc_hwt-X3_/s1600/ai2017.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="477" data-original-width="420" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhREig7p6USUPbvHeDxGrt7nXV87hYMD8_cdeu0p8QI82BCnHNKl9MUWTLsbIMx9Yjqyd1veJgA9maSSyv5l6nR5nlC-WygaJTX4MHWkMVzIlhvpEBrTIWNdwEoVEeNf3sjcCtc_hwt-X3_/s320/ai2017.jpg" width="281" /></a></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Tako kot si
udeleženci začetnih DSP v Portorožu niso mogli predstavljati, kako pomembno
bodo računalniki pomagali pravnikom pri njihovem delu, tako si udeleženci
sedanjih DSP ne morejo predstavljati dela brez računalnikov.</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Vizionarji, ki
s(m)o v 80-ih letih spoznali ogromen potencial in koristnost digitalne
tehnologije, s(m)o sicer takrat kar pogumno začeli s podjetniškim pristopom (ustanovitev
družbe IUS SOFTWARE leta 1988), vendar je bilo potrebno še kar precej let in
prizadevanj za osveščanje kolegov, kako si lahko povečajo produktivnost in
konkurenčnost. V okviru Društva pravnikov je v ta namen delovala Računalniška
sekcija, organizirali smo veliko izobraževalnih tečajev in seminarjev na temo
»Pravnik in računalnik«. V okviru portoroških DSP pa smo kar celo desetletje
organizirali in vodili »Računalniško delavnico«.</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Najprej je bilo
potrebno spremeniti miselnost (predsodek), da se z računalniki obvladujejo
predvsem številke. Osebno sem bil prvič kar presenečen, ko sem izvedel, da bo
bivši ameriški predsednik Carter svoje spomine pisal kar – z računalnikom! Smo
pa seveda radovedneži nato čimprej (na »gumicah«) preizkusili urejevalnike
besedil in takoj začutili njihovo ogromno prednost pred dotedanjimi pisalnimi
stroji. Črke, besede in kar cele stavke smo lahko kar vrivali v besedilo!
Napake smo po potrebi brisali, ne da bi metali stran cele liste papirja in
ponovno tipkali!</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Kot praktični
pravnik v Titovih zavodih Litostroj sem si sam vzdrževal svoj »informacijski
sistem« v obliki zvezka, kamor sem zapisoval podatke o predpisih in njihovih
spremembah. Ker sem si pri izdelavi čistopisov zakonov pomagal tudi z
striženjem in lepljenjem spremenjenih stavkov v osnovno besedilo, je kolega, ki
je bil Srb, to metodo označil kot »resavska škola«, saj naj bi na podoben način
delovali že v 15. stoletju menihi pri prepisovanju besedil. Ko sem spoznal,
kako hitreje lahko najdem zaželjene pojme, če imam besedilo v digitalni obliki,
sem si hitro omislil prvi »register predpisov«… in njegove prednosti z veseljem
kazal tudi drugim kolegom pravnikom.</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Na podoben način,
kot smo organizirali seminarje »Pravnik in računalnik« po vsej Jugoslaviji
(enkrat smo Macintoshe, Atarije, Comodorje in AT-je s čolnom vozili celo na
Brione), smo delovali tudi v Portorožu. Zaprosili smo komercialne dobavitelje,
da so nam posodili računalnike in drugo potrebno opremo ter vse lepo namestili
v posebno veliko dvorano Avditorija (kjer so tedaj potekali DSP) in tam z
veseljem sprejemali kolege ter jim razlagali, brez česa odslej sploh ne bodo
mogli biti (delati)… Priznam, da nas je večina računalniških navdušencev v
tisti računalniki delavnici prebila dneve od jutra do večera in da drugih
rednih predavanj sploh »povohali nismo«…</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Danes, ko so
računalniško »opismenjeni« (odvisni) študenti prava že od prvega letnika
naprej, ko obstajajo javne in komercialne storitve, ko imajo odvetniki namesto
tajnice »paperless office« (hic!), pač ni nobene potrebe več po kakšni
računalniški delavnici v Portorožu.</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Morda pa bi bila
vendarle koristna ali vsaj zanimiva naslednja napoved starega vizionarja:</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Tako kot si
udeleženci sedanjih DSP ne morejo več predstavljati pravniškega dela brez
računalnikov, si udeleženci DSP leta 2030 ne bodo več mogli predstavljati
pravniškega dela brez – umetne inteligence!</span></span></div>
<br />
<div style="margin: 0px 0px 13px;">
<span lang="SL" style="margin: 0px;"><span style="font-family: Calibri;">Anton Tomažič</span></span></div>
<b></b><i></i><u></u><sub></sub><sup></sup><strike></strike><span style="font-family: Calibri;"></span>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-45549665167450335512015-09-24T11:09:00.002+02:002015-09-24T11:09:27.142+02:00Skupinski dialog<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgu9RCvbjVkv96UU2YwuUk8C9hxDzBCmTWR_NGEFNBugUEbgBmroBtELrEZGl6CPJ89UsVXH3aezx3KPwOzPeg3Vlvmythtubj_ckzD1vaShj_VJWihZWR8kfMNVlEva7xiEXUDcT8TviH1/s1600/_ATO1625+-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="295" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgu9RCvbjVkv96UU2YwuUk8C9hxDzBCmTWR_NGEFNBugUEbgBmroBtELrEZGl6CPJ89UsVXH3aezx3KPwOzPeg3Vlvmythtubj_ckzD1vaShj_VJWihZWR8kfMNVlEva7xiEXUDcT8TviH1/s320/_ATO1625+-1.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
Težko bi našli bolj primeren čas za okvirno temo Socialnega
tedna – »Dialog«, kot (verjetno) prelomno leto 2015 (za Evropo)
begunsko-migrantske krize. In težko se je pri javnem komuniciranju izogniti (za
večino) nepričakovani problematiki migrantov in beguncev.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kdor bi se v teh časih izogibal dilemam med čustvi sočutja
in čustvi pripadnosti, bi si zatiskal oči in ušesa pred največjim problemom, s
katerim se sooča Evropa po drugi svetovni vojni (upoštevaje, kaj vse še očitno
prihaja).<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zaradi usodnosti negotovega bodočega razvoja so lahko enako
zaskrbljeni najpreprostejši posamezniki, kot politiki največjih organizacij (pa
ne samo v Evropi). Tudi svoja mnenja lahko v dobi podrobne medijske pokritosti
in razširjenih socialnih omrežij lahko prispeva vsakdo. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Čeprav naj bi bil kvaliteten dialog možen predvsem med dvema
subjektoma, ki se dobronamerno skušata približati (pravi?) resnici, pa se
nekakšen »skupinski dialog« oblikuje tudi v zvezi s tekočimi dogodki in
problemi zaradi v Evropo prihajajočih migrantov. Praviloma se prevladujoča
mnenja, predvsem glede dileme »sočutje s posamezniki – zaskrbljenost za
domovino« oblikujejo v okviru obstoječih držav. Slovenija glede tega ni nobena
izjema.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Čeprav imamo v trenutnem javnem »skupinskem dialogu«
številne strastne zagovornike ene ali druge »resnice«, pa se skoraj nihče ne
more izogniti vsaj delnemu strinjanju z nasprotnimi stališči. Gotovo se mnogi
begunci smilijo tudi tistim, ki bi takoj popolnoma zaprli državne meje, prišleke
pa poslali nazaj, od koder so prišli. In gotovo morajo tudi tisti, ki jih
preveva sočutje in izrekajo dobrodošlico vsem migrantom, priznati, da ne bi
bilo dobro, če bi ISIS med njih podtaknil bodoče teroriste, ki bodo metali
bombe po Evropi. Varnostni vidik je tudi pomemben! Humanitarna pomoč pa iskrena
in brezpogojna!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Dialog (tudi skupinski) je možen in koristen le, če
nasprotne argumente tudi upoštevamo, o njih razmislimo in smo pripravljeni
svoja stališča tudi spremeniti, korigirati (zaradi koristnih dodatnih informacij).
Važen je tudi vsaj kolikor toliko spoštljiv način komuniciranja ter izogibanje
osebnim žalitvam in diskvalifikacijam.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tudi sam sem v zadnjih tednih kar precej korigiral svoja
prvotna stališča, od bolj »trdih« do nekoliko »mehkejših«, kar je verjetno
opazno tudi pri mojih odzivih na Twitterju in Facebooku. <o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Saj še vedno mislim, da večina prišlekov sploh ni beguncev
(najbolj pomoči potrebni so še ostali v begunskih taboriščih in niti nimajo
možnosti priti do sem), temveč ekonomskih migrantov, ki si iščejo boljše
življenje. Ker se tok še zlepa na bo ustavil, me skrbi, da bodo milijoni
prišlekov drugih kultur temeljito spremenili družbeno strukturo doslej stabilne
Evrope in da bo multi-kulturalizem prinesel veliko novih problemov ter
destabiliziral tako Evropsko unijo, kot posledično tudi Slovenijo. Bolje bi
bilo, če migrantov ne bi bilo, če pa že bodo, bo pa treba nadzorovati njihov
prihod in veliko dodatne energije in sredstev nameniti varnostnim ukrepom.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Po drugi strani pa razumem veliko večino prišlekov, ki v
svojih okoljih ne vidijo nobene prihodnosti za normalno življenje sebe in
svojih bližnjih. Čeprav sem na začetku še »lajkal« kakšno stališče »Zakaj se pa
mladi fantje doma ne borijo za svobodo svoje domovine?«, pa so me prepričali
njihovi odgovori »Za koga in proti komu naj se pa borim? Saj niti jaz, niti
mednarodna skupnost ne vemo, katera stran bo prej prinesla mir.«<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Moje strahove so nekoliko pomirile izjave uglednih
strokovnjakov, tudi iz Nemčije, da bo zaradi demografskih problemov Evropa v naslednjih desetletjih potrebovala 50
milijonov priseljencev, predvsem za normalno funkcioniranje gospodarstva.
Globalizacija je svetovni problem in očitno se bo morala Evropa zgledovati tudi
po ZDA, ki so že stoletje talilni lonec različnih kultur. Pač ne bomo več mogli
imeti »etnično čiste« Evrope, niti Slovenije…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Predvsem pa so me kot kristjana prepričale besede papeža
Frančiška ter podobne izjave in stališča (tudi naše) Cerkve! Ne moremo ravnati
drugače, kot nas uči Jezus! Svojemu bližnjemu moramo pomagati po svojih močeh!
Ne moremo biti dobri kristjani brez usmiljenja in sočutja! Saj ljubezen je
vendar bistvo naše vere!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Vsaka čast slovenskim policistom in številnim prostovoljcem
(raznih vladnih in nevladnih organizacij), ki so se prav lepo izkazali v zadnjih
tednih! Ampak ne smemo pozabiti tudi na to, da je dobrodelnost konstanta v
delovanju katoliške Cerkve in da toliko dobrega za soljudi (po vsem svetu) kot
so v preteklem stoletju naredili slovenski misijonarji in Karitas, niso
naredile vse druge dobrodelne organizacije skupaj. Ni samo legenda Pedro Opeka
tisti, ki zgradi na desettisoče domov za brezdomce, ampak podobno delo
opravljajo tudi številni drugi, manj znani slovenski misijonarji. Pri tem jim
seveda že od nekdaj pomagamo slovenski kristjani, tudi s tihimi nabirkami, o
katerih mediji nikoli ne poročajo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kako bi torej ne pomagali ljudem, ki potrkajo na naša lastna
vrata?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
Anton Tomažič <o:p></o:p></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-43189106310353159692015-05-27T08:53:00.002+02:002015-05-27T08:53:11.031+02:00Tito ga je ubil<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6oySC2My428XN5u9hwZoNWelW9SdSCe-DaTKQC4BYtjxY9DY0mU-zf3WzzIRNgTagD-ewL6k0bs9ixk7akAqZzor6x-O_gucrSeRj8qBHQqe5w7u9-l7aGXINEJlXTTJvSeQ-CMpNi0wX/s1600/1300+France+Vodlan+1935.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6oySC2My428XN5u9hwZoNWelW9SdSCe-DaTKQC4BYtjxY9DY0mU-zf3WzzIRNgTagD-ewL6k0bs9ixk7akAqZzor6x-O_gucrSeRj8qBHQqe5w7u9-l7aGXINEJlXTTJvSeQ-CMpNi0wX/s320/1300+France+Vodlan+1935.JPG" width="286" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Saj nisem mislil, da bo treba spet odgrinjati žalostno
resnico in spet drezati v boleče rane. Vendar si ne morem kaj, da ne bi (vsaj
mlade ljudi) opozoril na sprevrženost današnje povampirjene slovenske levice,
ki (edina v Evropi) skuša legitimirati pol stoletja trajajočo komunistično
diktaturo in njene voditelje, s Titom na čelu. Povsod drugod v Evropi vse
totalitarizme (nacizem, fašizem, komunizem) jasno zavračajo in obsojajo,
zločine pa priznavajo (Katin!) in razkrivajo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Pri nas pa vsak dan hodimo po ulicah in trgih imenovanih po
diktatorju (kar v Ustavo si je dal zapisati dosmrtno predsedstvo) in masovnem
morilcu! Kar molčati pa o tem tudi ne moremo…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Resnica bo neizbežno prišla na dan… Ampak zakaj bi bila do
nje prikrajšana že današnja mladina?<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Pa ponovimo: Tako kot je dal Stalin ukaz, naj pobijejo (med
vojno) 20.000 Poljakov, tako je dal Tito ukaz, naj pobijejo (vsaj) 12.000
Slovencev (zraven pa še kakšnih 100.000 drugih narodnosti) – PO VOJNI!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Pa saj tega niti ni skrival: v začetku maja je z balkona
(današnje univerze) vpil nekako takole (citiram po spominu, vendar zagotavljam,
da je vsebina popolnoma točna, saj je govor posnet na filmskem traku):<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
»Naši narodi so končno dočakali svobodo. Ne bodo pa je
dočakali narodni izdajalci, ki se sicer še skrivajo izza meje, vendar jih bo
naša roka dosegla. Potem ne bodo nikoli več občudovali lepot te naše čudovite
domovine…« Skratka: napovedal je, da jih bo skušal dobiti nazaj in da bodo nato
pobiti!<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Nekaterih pa niti ni bilo treba vračati (iz Avstrije), ampak
so na svojo usodo čakali kar v Ljubljani – v Šentvidu. Med njimi je bil tudi
moj stric France Vodlan.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kako grozno grozljivo in v vesolje vpijoče krivično je
moralo biti v tistih breznih, kjer je PO drugi svetovni vojni bilo usmrčenih na
desettisoče nedolžnih Slovencev! In to ne od kakšnih tujih okupatorjev, temveč
od rojakov! Seveda se ne morem izogniti misli na ubogega strica – brata moje
mame Franceta Vodlana, za katerega še vedno ne vemo, v katerem breznu gnijejo
njegove kosti.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Mama mi je njegovo zgodbo skrivala tja do mojih 15 let, kot
je podobne zgodbe skrivalo še na tisoče drugih slovenskih staršev. Če bi otroci
nevede kaj od tega povedali v šoli ali med prijatelji, bi lahko ostali
zaznamovani in dodatno onemogočeni za vse življenje. Poznam žensko mojih let,
kateri mama do svoje smrti (pred nekaj) leti ni povedala nič o tem, kdaj, kako
in zakaj je bila ubita njena sestra. Vso bolečino je nosila v sebi in logično
je, da jo je hčerka velikokrat zalotila, kako na samem joka…<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Franceta je imela moja mama najrajši od vseh šestih bratov.
Bil je še najbolj rahločuten in pokroviteljski do sestrice, ki se je morala
boriti za svoje mesto kot edina v moški družbi. Izučil se je za čevljarja, se
ukvarjal s telovadbo, se nekajkrat nesmrtno zaljubil in bil na vrhuncu svoje
mladosti, ko je napočila (2. svetovna) vojna. Ta del Slovenije je bil okupiran
od Nemcev in kmalu se je rodil tudi odpor. Kakšen od bratov je bil mobiliziran
v nemško vojsko, drugi deportiran v Avstrijo, France pa je leta 1943 prostovoljno
in zavestno odšel v partizane. Ves čas je bil v 2. četi Šlandrove brigade. Ker
se je zadrževal v okolici doma, ga je sestra večkrat obiskala (mu nosila hrano
in obleko) in sta se tudi iskreno pogovarjala, tako da je lahko zasledovala
tako razvoj v tem odporniškem gibanju, kot tudi v bratovem razpoloženju in
mišljenju.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kmalu se je pokazalo, kako zlorabljani so »navadni«
partizani, saj so imeli vse vajeti v rokah dobro organizirani komunisti,
katerim še zdaleč ni bila prvenstvena osvoboditev od okupatorjev, temveč
izvedba revolucije in prevzem oblasti. Tako so se že zelo kmalu začeli zelo
oholo in nasilno obnašati ter niso niti dovoljevali nobene druge oblike odpora
proti tujim okupatorjem, celo izrecno so jo prepovedali. Tiste rojake, ki se
jim niso podredili, so enostavno likvidirali.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Če so na začetku partizani še vsi spali in jedli v enakih
pogojih, je kmalu prišlo do diferenciacije in lonci, kjer so bili vodilni, so
bili dosti bolj polni mesa, kot pri ostalih. Franceta je to vse bolj begalo, posebno
še, ker je bil tako naiven, da komunistične zarote dolgo niti ni spregledal.
Zelo so me pretresle njegove besede, kot jih je dobesedno izrekel svoji sestri
(moji mami): »Veš Micka, čutim, da bo Slovenija še svobodna! Samo jaz te
svobode ne bom užival. Čutim, da bom umrl.«.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Pa je doživel konec vojne! Ne pa tudi svobode, temveč kruto
smrt! Zgodaj spomladi 1945 mu je bilo končno jasno, kaj imajo za bregom
komunisti in je zato partizane zapustil. Tega niti ni storil na kakšen posebno
aktiven način, temveč se je le prepustil domobrancem, ko je bil bolan, saj je
imel malarijo. Ni sicer imel posebne želje, da bi se pridružil nasprotni
vojaški formaciji domobrancev, saj so bili ti tedaj v ne preveč zavidljivi
situaciji, vendar se je moral zaradi zaščite lastnega življenja (partizani bi
ga sicer ubili) povezati tudi z njimi. Gotovo pa je, da ni v teh zadnjih dneh
vojne (kot tudi ne prej) nikomur naredil nič slabega, kaj šele da bi koga ubil
(mama je prepričana, da se je tega izognil tudi v prejšnjih dveh letih).<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In ko je v začetku maja prišla »svoboda«, je bil France
takoj aretiran in odpeljan v Šentvid pri Ljubljani, v taborišče, ki je bilo
zbiralnica za množične poboje. Ob oddaljenih burnih zvokih zmagoslavja se je
tukaj v nečloveških razmerah nahajalo na tisoče žrtev državljanske vojne, ki je
potekala v Sloveniji znotraj svetovne vihre. Sestra je bila z njim v stikih še
ves mesec maj in do polovice junija. Preko uslužnih znancev mu je pošiljala
pozdrave. Od njega je dobila le pozdrave, kaj več si tudi ni upal povedati.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In potem se je začela velika morija, brez primere v
zgodovini našega naroda! Med vsemi petimi leti vojne ni bilo takšnih pobojev,
kot po vojni, ko je šlo le še za politični obračun z drugače mislečimi
(komunisti so se tako odkrižali večine tistih, ki bi lahko ogrozili njihov
prevzem oblasti)! Brez kakršnegakoli sojenja ali ugotavljanja krivde so (sedaj
že) oblastniki pobili več deset tisoč domobrancev in drugih političnih
nasprotnikov ter njihovih družinskih članov, med njimi tudi veliko otrok.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tragično in ironično je, da se je največji skupini že uspelo
rešiti in se preko mejnega predora prebiti do Avstrije ter se tam vdati
(prepustiti) zmagovitim (zahodnim) zaveznikom, nakar so jih angleške vojaške
oblasti zvijačno (z obljubo, da bodo šli v Italijo) spravile v živinske vagone
in jih transportirale nazaj v Jugoslavijo, kjer so jih prevzeli partizani.
Mojemu stricu je bil prihranjen ta izlet v Avstrijo, likvidiran pa je bil tako
kot drugi, gotovo na enem od (sedaj že znanih) množičnih morišč.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
In kako nečloveško surovo so opijanjeni likvidatorji ravnali
z obupanci, kot je bil gotovo tudi France! Potem ko je bila sprejeta odločitev
– na vsak način na najvišjem vrhu – je operacija predstavljala le še velik
logistični problem. Kam s tisoči trupel? Spomnili so se, da v nekaterih delih
Slovenije zaradi geografskih posebnosti obstajajo globoke vrtače, jame in tja
noter se jih bodo znebili. Ker bi bil prevoz trupel dosti težji od živih teles,
so jih s posebnimi transporti, vlaki in kamioni na desettisoče in v točno
razporejenih terminih vozili na morišče.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Da bodo tam dočakali smrt, je moralo biti vsakomur povsem
jasno, saj so jih pred vkrcanjem do golega slekli in po dva in dva zvezali z
ostrimi žicami. Marsikomu so tudi še izbili kak zlat zob, da o drugih
malenkostih, katere so jim pobrali in o poniževanjih niti ne govorimo.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
V gozdovih Kočevskega Roga so svoje sonarodnjake nagnali iz
kamionov, jih postavljali v vrsto pred nekaj deset metrov globokimi jamami in
jih pokosili s strojnicami, tako da so se mrtvi ali ranjeni zvračali v globino.
Padali so drug na drugega, marsikdo še živ. Hlastali so po zraku, pili in
pljuvali kri ter se z odrivanjem trupel skušali držati pri vrhu gomile in pri
zraku. Njihovi rablji so si vsakih nekaj ur vzeli malo časa za počitek in
obnovo municije in takrat so se nekateri v strahu in smrtni tišini med seboj
tudi šepetaje pogovarjali.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kako vse to vemo? Ker se jih je nekaj kljub zelo strogim
»varnostnim ukrepom« le uspelo rešiti, pobegniti v tujino in pričevati o
strahotnem zločinu.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Tisti z največ sreče in spretnosti, so se namreč prikopali
na vrh stotin trupel, se potuhnili, zaščitili s tujimi udi in celo uspeli
preživeti zaključna večerna miniranja, s katerimi so hoteli izvršitelji zasuti
trupla in za vedno skriti dokaze. Po nekaj dneh, ko se je na poletni vročini že
razširil neznosen smrad gnijočega mesa in krvi in se je pozornost stražarjev
nekoliko zmanjšala, je trojici ali četverici uspelo iz brezna splezati ponoči s
pomočjo naslonjenega debla podrtega drevesa in se golim ter ranjenim odplaziti
v noč.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Sedanji oblastniki v Sloveniji niso mogli povsem prikriti
informacij o teh velikih madežih v Slovenski zgodovini, čeprav se zelo trudijo,
da bi bili ti dogodki čimbolj minimizirani in relativizirani. To vem iz lastnih
izkušenj, ko sem bil nekaj let vodja posebne komisije za raziskavo povojnih
pobojev v moji lastni občini Domžale. Predstavniki strank kontinuitete so si
nenehno prizadevali, da bi kaj prikrili ali vsaj delali nekakšne posmrtne
klasifikacije: ta je vreden spomina, ta pa je bil »narodni izdajalec«. Le
stežka smo naredili seznam okrog 280 imen z imeni lokalnih žrtev, pri čemer sem
spoznal veliko prav tragičnih usod.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Zanimiv je primer, ki ilustrira, kako neusmiljeni so bili
oblastniki celo do običajne posmrtne pietete, ki se v vsaki družbi
predpostavlja že tisočletja. Partizani so (mislim, da leta 1944) ubili nekega
narodno (desno) usmerjenega fanta iz sosednjega naselja ter njegovo truplo
zagrebli na travniku v bližini gozda. Ko je nastopila »svoboda« so starši in bratje
želeli kosti prenesti na pokopališče v Dob, vendar jim oblasti še več let tega
nikakor niso dovolile. Pet let po koncu vojne so se bratje končno toliko
opogumili, da so neke noči odkopali kosti in jih skrili v domači kleti. Ko je
čez nekaj let umrl oče ubitega, so izkoristili fizično okoliščino, da je bil
oče brez ene noge in so k truplu na tisto mesto, kjer bi bila sicer noga,
podtaknili bratove kosti ter oba skupaj končno pokopali. Zaupali so mi, da so
na sedmini prav zadovoljno spili še kak dodaten kozarček, da so tako uspešno
prelisičili oblast, ki jim ni dovolila niti najosnovnejših civilizacijskih
dejanj. Odslej so ob prazniku Vseh svetih (tudi ta oznaka tradicionalnega
slovenskega praznika je bila odpravljena in nadomeščena z izrazom »dan mrtvih«)
imeli dosti boljši občutek, ko so stali pri grobu, kjer je bilo sicer napisano
le očetovo ime, a oni so vedli, da so tukaj shranjeni tudi ostanki mrtvega
brata.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="MsoNormal">
Ti strahotni dogodki, ki so nastali v pijani evforiji
slučajnih zmagovalcev, so po krivici v svetu še premalo poznani, tudi zaradi
slabega občutka (sokrivde) angleških oblasti, ki (še) ne priznajo, da so tudi
oni naredili usodno napako. Gotovo je tudi njih že tedaj preslepil zvijačni
Tito, ki je nato še desetletja igral spretno vlogo nekakšnega (simpatičnega)
prosvetljenega diktatorja in na svoj pogreb zbral ves cvet svetovne politike.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Dejstvo pa je, da je maja in junija Tito imel v celotni
Jugoslaviji oblast trdno v svojih rokah in da je bila organizacija tako
vojaških kot civilnih struktur povsem centralistična. Nemogoče si je zamisliti,
da bi (drago) operacijo likvidacije desettisočev (vojnih) ujetnikov izvedli
brez njegovega izrecnega soglasja in ukaza. Seveda je prav tako gotovo, da je o
slovenskem delu pobojev bilo seznanjeno (in se je s tem strinjalo) tudi
celotno slovensko komunistično vodstvo
na čelu z Edvardom Kardeljem. Pri sistematičnem nasilju in teptanju človekovih
pravic pa ni šlo le za burno kratko obdobje po vojni, temveč za večletni proces.
Tito je še dolgo v petdeseta leta vzdrževal najzahodnejše koncentracijsko
taborišče v Evropi, za svoje politične nasprotnike – na Golem otoku, ki je bil,
tudi paradoksalno, pravi pekel sredi prelepega Jadrana.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Krasen dokaz navaja Igor Omerza v svoji knjigi »Edvard
Kocbek osebni dosje št. 584«, ko ugotavlja da »je prav Tito o pokolu
domobrancev in ostalih množičnih povojnih pomorih v Sloveniji in Jugoslaviji
vedel prav vse oz. je zanje zgodovinsko najbolj odgovoren; brez njegove
privolitve / odločitve se sploh ne bi mogli zgoditi.«:<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
»In tako, kot smo se po letu 1948 zgražali nad stalinskimi
klevetami in napadi, tako smo pred tem bili ponosni na Stalinove pohvale. Ko mi
je visoki funkcionar poljskega ministrstva za zunanje zadeve – premlad za tako
visok položaj, toda komunist – poleti leta 1946, v avtu na cesti Bled-Ljubljana
pravil o tem, kako je Stalin zmerjal poljsko delegacijo, v kateri je bil tudi
on, zaradi mlačnosti proti nasprotnikom, in hvalil Tita: 'Tito je junačina
(rusko – molodjec), on jih je vse pobil' – sem tako jaz kot tovariši iz CK,
katerim sem to pripovedoval, občutili surov, toda ne tudi neugoden ponos.«
Milovan Đilas, Druženje s Titom, založniško podjetje Goran Zemun 1990, str.53.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Žalostno je, da še danes v velikih slovenskih mestih
obstajajo ulice in trgi s Titovim imenom in da se v prestolnici Ljubljane še
vedno košati Kardeljev spomenik.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Žalostno je, da slovenska država s svojim represivnim
aparatom (sodišča, tožilstva, policija) še vedno ni našla dovolj moči, da bi
(vsaj simbolično) sprožila ustrezne preiskovalne<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
sodne postopke proti tistim (glavnim) še živečim pripadnikom
(funkcionarjem) prejšnjega režima, ki so sami med vojno in predvsem po vojni
zagrešili številne uboje ali drugim ukazali množične poboje, brez posebnih
pravnih zadržkov pa so več let sodno preganjali enega pripadnika domobrancev
zaradi očitanega enega uboja! Kar je bila očitno v nebo vpijoča manifestacija
zlorabe pravosodja v politične namene.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Sicer bo pa zgodovina še vse postavila na svoje mesto, če ne
takoj, pa malo pozneje. Tito bo takrat imel v šolskih učbenikih svoje zasluženo
mesto le še v družbi Hitlerja, Musolinija, in Stalina.<o:p></o:p></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Anton Tomažič</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-91261235576003092472014-09-28T10:49:00.001+02:002014-09-28T10:49:46.711+02:00Pogled od zunaj<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9-K3Rfw19902zhKfxJfOYVMLCu822EWDzMQUDa03Q6OMDQYmA2S8xmh4C4-LzfzWLLbA18dYB9qhBckVGSoxLB-bgWM5QYSCyERROgehnLRx9zHRvWWanGwA2PFNluSb7hIDhVZ9N_36g/s1600/DSCN4889.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj9-K3Rfw19902zhKfxJfOYVMLCu822EWDzMQUDa03Q6OMDQYmA2S8xmh4C4-LzfzWLLbA18dYB9qhBckVGSoxLB-bgWM5QYSCyERROgehnLRx9zHRvWWanGwA2PFNluSb7hIDhVZ9N_36g/s1600/DSCN4889.JPG" height="240" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">V gozdu po navadi vidimo le drevesa. Da pa bi videli
gozd kot celoto, se je treba nekoliko oddaljiti, skočiti ven in se po možnosti
tudi dvigniti. Zelo koristna so tudi potovanja v tujino, posebno še, če imamo
možnost tam obiskati ljudi na njihovih domovih in se z njimi iskreno
pogovoriti. Po navadi potem v vsaki tudi družbi spoznamo številne probleme, o
katerih se nam prej niti sanjalo ni. Ob dobrem premisleku potem lahko
ugotovimo, da so mnogi narodi navznoter dosti bolj »razklani«, kot smo si mi
tujci doslej predstavljali.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Ob primerjavah tujih držav z našo domovino se lahko
dostikrat kar potolažimo za »usodo« Slovenije! Kdor se lahko (vsaj v mislih)
malo oddalji, »skoči ven«, ali pa pogovori z nevtralnim zunanjim opazovalcem
naše domovine, bo moral priznati, da je tale »gozd« precej drugačen, kot nam ga
slikajo panični politiki in senzacionalistični mediji.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Ali je Slovenija po dobrih dvajsetih letih samostojnosti
res ena sama polomija? Ali res ni več pravna in socialna država? Ali res
demokracija ne deluje? Ali res ne premoremo kakšne solidne stranke ter vsaj nekaj
poštenih politikov? Ali nam res vladajo (samo) odtujeni centri moči ter tajkuni
iz ozadja? Ali je res celotna uprava korumpirana, pravosodje pa povsem nesposobno?
Ali res vse bolj prevladuje revščina in izkoriščanje s strani turbokapitalistov
ter pogoltnih direktorjev? Ali slovensko gospodarstvo res ne bo vzdržalo prevelike
davčne obremenitve in se bodo zaradi neugodne zakonodaje v tujino
preselili vsi najboljši podjetniki? Ali
nam bo v nekaj letih propadel pokojninski sistem, večina postaranega
prebivalstva pa se bo znašla na meji revščine?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Saj ne rečem… v vsakem od gornjih namigov je kanček
resnice. Ampak, ljudje moji, samo kanček! To so le nekatera preperela drevesa
okrog vas! Malo se dvignite in razglejte, skočite ven ter premislite… in videli
boste, da pa gozd ne izgleda kot eno samo pogorišče! Današnja Slovenija je,
objektivno ter primerjalno gledano – precej povprečna, če ne celo normalna
dežela! V globalnem okolju in v luči splošne gospodarske krize ima sicer simptome
številnih bolezni, ampak, katera država jih pa nima? Z njimi se je pač treba
soočiti, se jim upreti, vzeti zdravila, jih premagati in (pre)živeti naprej! <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Poročilo Združenih narodov pod naslovom »Resnično
bogastvo narodov 2010« je gotovo najbolj objektivno za oceno Slovenije v
primerjavi z vsemi drugimi državami, ne odraža pa samo gospodarskih kriterijev,
temveč še številne druge pokazatelje, ki vplivajo na kvaliteto življenja. In
tukaj se je Slovenija uvrstila na zavidljivo 29. mesto! Ugledni in vsekakor
zelo objektiven Economist je v svoji zadnji analizi »Kje bi se bilo vredno
roditi?« (<a href="http://www.economist.com/news/21566430-where-be-born-2013-lottery-life">The
Where-to-be-born index 2013</a>« našo Slovenijo uvrstil na 32. mesto! Za nami
so na primer: Poljska, Madžarska, Grčija, Hrvaška, Turčija, baltske države itd.
itd… Seveda niso upoštevani samo ekonomski kazalci, ampak še marsikateri drugi,
ki vplivajo na kvaliteto življenja, predvsem pa tudi nekakšna predvidevanja o
nadaljnjem razvoju države in o njeni perspektivi!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Kdo ima potem pravico, da bije plat zvona? Ali nismo
pravi srečkoti, da živimo v tako lepi deželi, na tako ugodni in razviti
lokaciji, vključeni v razvito Evropo, ki ne pozna ne žeje ne lakote? Koliko je
še veliko večjih narodov (na primer Kurdi), ki nimajo svoje države in je tudi
še dolgo ne bodo imeli? Koliko pa je še držav po svetu, kjer bi imeli bistveno
več svobode in demokracije, kot ju imamo Slovenci? Ali ni lepo potovati po
celem evropskem kontinentu brez postankov na mejah? Ali ni slovenščina uradni
jezik Evropske unije? Ali niso tuji obiskovalci navdušeni nad lepoto Slovenije,
njenih gora, gričev in dolin ter morja? Ali ni Slovenija relativno varna
dežela, kjer lahko mirno potuješ po samotnih cestah in se sprehajaš po nočnih
ulicah? Ali Slovenija res ni pravna država, ko pa imajo sindikati ter civilna družba
tako velik vpliv na zakonodajo, da vlada komaj lahko spelje kakšno reformo? Ali
Slovenija res ni socialna država, ko pa se velik del javnih sredstev porabi za
socialne pomoči (za mnoge celo preveč) in mnogim brezposelnim to kar odgovarja?
Ali so bili nakupovalni centri že kdaj bolj obiskani in vozički bolj polni? Socialni
sistem v resnici zelo dobro deluje! Dolgoletni pedagog in izkušen ravnatelj
Dušan Merc pravi, da so »v osnovni šoli otroci predebeli, niso lačni (debeli
so, v nasprotju z dopovedovanjem Anite Ogulin, v resnici revni), štipendijska
politika pa je še vedno verjetno na najvišjem nivoju na svetu (poleg drugih
socialnih transferjev za prevoze, prehrano, učbenike itn.). Osnovna in tudi
srednja šola sta v resnici konkavni zrcalni sliki: kriza je vedno večja,
blagostanje v osnovni in srednji šoli pa tudi. Ko gre za osnovno šolo, starši,
novinarji, sindikati, učitelji in ravnatelji, pa tudi dopisovalci v pisma
bralcev in udeleženci javnih shodov ustvarjajo lažno podobo o materialni krizi…«
(Dušan Merc, <a href="http://www.pogledi.si/druzba/kriza-blagostanja">Kriza
blagostanja</a> )<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Včasih imam občutek, da potenciranje naših problemov
in splošni defetizem vzpodbujajo (preko lakajskih medijev) prevsem tisti (levi)
politični krogi, ki se nikdar niso iskreno sprijaznili z največjo zmago
demokracije v slovenski zgodovini – zlomom komunizma 1990 in osamosvojitvijo
1991! Zato negujejo, pogrevajo in podaljšujejo jugo-nostalgijo ter razne ideologije
socializma! Razvita in uspešna samostojna Slovenija jim kar ne gre v glavo…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Četrt stoletja po slovenski pomladi, upoštevaje tudi
vse številne težave, še vedno lahko na vprašanje: »Ali se je osamosvojitev
sploh splačala?« mirno in ponosno odgovorimo pritrdilno! Sploh pa, če si
zamislimo druge alternative, katere so bile tedaj možne! Ne pozabimo, da bi se
10-dnevna vojna lahko končala tudi drugače, kot se je! Bodimo hvaležni, da smo
se iz takratnega balkanskega vrelega lonca krvave vojne izvili tako spretno in
da nas danes ne bremenijo spomni na tisoče nepotrebnih mrtvih sorodnikov in
porušenih hiš!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Upoštevati je treba tudi zgodovinske izkušnje, da je
za celitev ran po daljših obdobjih totalitarizmov in sistematičnega pranja
možganov nad celimi generacijami, potrebno vsaj še toliko časa, kot je trajalo
nasilno obdobje. Ker v Sloveniji nismo imeli demokracije vsaj 50 let (od cca
1940 do 1990), bo potrebno za popolno normalizacijo vsaj toliko, torej tam
nekje do 2040…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Pa še edini praktičen nasvet, ki mi pride na misel:
»Malo potrpimo, bodimo strpni in vsak po
svojih močeh pomagajmo, da našo slovensko barčico prekrmarimo preko viharne
krize; ne prepirajmo se po nepotrebnem; ne nasedajmo levim in desnim demagogom,
na naslednjih volitvah pa dobro premislimo, komu bomo oddali svoj glas, da bomo
za svoje voditelje izbrali čim bolj poštene in zanesljive politike! (Ne pa
vsakič znova spet nasedali na »nove obraze« in ad hoc ustanovljene politične
stranke!)«<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Anton Tomažič<o:p></o:p></span></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-91473999577750891022014-09-25T17:11:00.001+02:002014-09-25T17:11:40.393+02:00Izolacija ali integracija<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEihPIIrxyprHfCLeDH3dG_p6L3lfNqaF6Uws7d4NOsz4z_68XWum9WZ31hcZyW4gOA4Lfcr9_LVmVmi0nQEoJ1YArpSdU5HBjrOr03bcypHYgPGIYrxbu25j4Bl6mrshDdczBcnQ6PUjurQ/s1600/0a.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEihPIIrxyprHfCLeDH3dG_p6L3lfNqaF6Uws7d4NOsz4z_68XWum9WZ31hcZyW4gOA4Lfcr9_LVmVmi0nQEoJ1YArpSdU5HBjrOr03bcypHYgPGIYrxbu25j4Bl6mrshDdczBcnQ6PUjurQ/s1600/0a.JPG" height="320" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">Razlike </span><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">v stopnji »civilizacije« so med različnimi
deli našega planeta ogromne! Medtem, ko je večina človeštva že globalno
povezana v najrazvitejšo tehnično družbo 21. stoletja, so marsikje v oddaljenih
džunglah še plemena na stopnji kamene dobe… tudi takšni, ki še niso stopili v
stik s »civilizacijo«. V takšnih primerih sta seveda upravičeni zaskrbljenost
in skrb, da ne bi stik tako različnih družb povzročil probleme in težke
posledice, predvsem za neizkušena in nezaščitena plemena. Tako so na primer
tudi pripadniki plemena Maško Piro v Peruju doslej zavračali stike s tujci,
sedaj pa so jih začeli mamiti predmeti tehnološke revolucije, vendar obstaja
nevarnost, da bi njihovi člani, doslej niti oblečeni ne, ob stiku z »zunanjim svetom«
zboleli za usodne bolezni ali se zapletli v nepotrebno nasilje. Pristojne
oblasti zato skušajo omejiti ali vsaj regulirati prve stike dveh tako različnih
družb, kar je povsem logično in upravičeno.</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Še veliko
več pa je po vsem svetu (ostankov?) ljudstev, ki so ponavadi kot »domorodci«
tudi dosti manj razviti od kasnejših prišlekov (ponavadi celo »okupatorjev«) in
so njihova kultura, bivališča, oblačila, oprema itd. tudi zelo posebna, različna,
in prvobitna, vendar hkrati tudi že zelo ogrožena od veliko bolj razvitega
okolja »prišlekov«. Ker sem imel letos to srečo, da sem nekaj takšnih družb
osebno spoznal (avstralski Aboridžini, novozelandski Maori, norveški Laponci,
afriški Bušmani, Masaji in Himbe) sem precej spremenil svoje mnenje o
pomembnosti in (ne)potrebnosti tesnejših stikov med »prvobitnimi« in
»razvitimi« ljudmi. Doslej sem bil namreč pod vtisom, da ponavadi tudi turisti
zelo ogrožajo (in dostikrat celo ponižujejo) domorodce. Pa ni čisto tako:
ustrezno regulirani odnosi na področju turizma imajo lahko za ogožena plemena
ali ljudstva zelo pozitiven vpliv, včasih celo odrešilen! To so nam povedali
celo sami organizatorji kvalitetnega srečanja med Maori in turisti, ko smo se
vzajemno drug drugemu zahvaljevali: mi njim za čudovit prikaz njihove kulture,
jezika, glasbe, oblačil, bivališč, opreme, hrane, običajev… oni pa nam za
iskreno zanimanje, spoštovanje, navdušenje, aplavz, sodelovanje (pri plesu) in
seveda tudi za zaslužek, s katerim so si lahko izboljšali življenski standard.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Ob tem mi je
v osebnem pogovoru oden od sodelujočih Maorov celo povedal, da bi njegovi
otroci verjetno že zavrgli stoletja dolgo negovano kulturo svojh prednikov, če
ne bi bilo za njo toliko zanimanja in občudovanja s strani turistov! Saj jih
seveda že tako ali tako prevzemajo predmeti sodobne in tehnološko razvite
civilizacije ter seveda običajno nosijo kavbojke, majice in superge… vendar pa
se sedaj z veseljem tudi večkrat spet oblečejo in opremijo v tradicionalna
maorska oblačila ter sodelujejo pri glasbenih in plesnih skupinah, ko vidijo,
kako ves svet občuduje njihovo originalno kulturo! Važno je, da so na to
ponosni in da marsikdo od turizma lahko tudi živi!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Od
prevladujočega okolja in splošnega standarda neke dežele je odvisno, na kakšen
način se lahko turistom predstavijo eksotične kulture prvobitnih ljudstev. V
Avstraliji so si pač lahko privoščili dobro opremljene kulturo-informacijske
centre, ki seveda nudijo zaposlitev kar velikemu številu Aboridžinov. Tukaj z
multimedijskimi predstavitvami lahko prikažejo celotno zgodovino in sedanjost
domorodcev iz različnih okolij, puščavskih, obmorskih, otoških in paradoksalno
– na profesionalen način – celo turiste vključijo v razne zanimive dogodke.
Tako so nas prav potrpežljivo učili metati bumerang in kopje, zanetiti ogenj
ter uloviti ribo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Po drugi
strani pa v manj razvitih državah ne premorejo kakšen posebne turistične
infrastrukture, ampak turiste »spustijo« v povsem prvobitno in še sedaj
delujoče okolje. Čeprav smo bili interesenti samo štirje člani naše družine, je
bilo možno za zmerno nadomestilo (»vstopnino«) v Tanzaniji obiskati originalno
masajsko vasico. Ker tam očitno vsi razumejo in govorijo le svahili, so nam
dodelili vodiča, ki je obvladal angleščino in nam lahko tudi prevajal. Glede na
njihov precej počasen življenski tempo (predvsem paša živine), jim ni bilo
problem aktivirati cele vasice in nam na začetku pripraviti prisrčno
dobrodošlico s petjem in plesom (skakanjem!). Nato pa smo si lahko ogledali (in
fotografirali) njihove skromne a zanimive kočice, dvorišča, živino itd. Lahko
smo si ogledali tudi notranjost njihovih bivališč in se pozanimali, kako se
prehranjujejo, branijo, preskrbijo z vodo ter zdravijo z naravnimi zelišči.
Vrhunec pa je bil, ko smo si lahko ogledali vaško šolo (za najmlajše; starejši
se šolajo drugje) z enim samim prostorom, eno učiteljico (ravnateljico, ki je
med poukom imela na hrbtu še svojega dojenčka) in nekaj otrok, ki so navdušeno
ponavljali naučeno abecedo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Naj za
skeptike, ki (delno) pravilno sklepajo, da »denar ljudi pokvari« še pojasnim,
da se oblast v Tanzaniji tega dobro zaveda in zato skuša to vprašanje tudi
ustrezno regulirati. Naš običajni (šofer in) vodnik, nam je že na začetku
povedal, da ni dovoljeno nikogar fotografirati za denar: ker da lahko potem to
neodgovorni ljudje zapravijo za alkohol in mamila. Nasprotno pa v organiziranih
obiskih vasi, kot zgoraj opisano, ves denar (od »vstopnin«) dobi skupnost kot
celota in ga uporabi nadzorovano za skupno dobro. Gotovo pa mnogi turisti
delajo tudi prekrške (dajejo denar posameznikom), saj so ob vsakem našem
postanku (v nerazvitih območjih) pritekli k nam (predvsem) otroci in se nam
vsiljevali za slikanje. Ponavadi smo upoštevali navodila našega vodiča, enkrat
pa sem skoraj prekršil strogo pravilo. Ko smo se na mojo željo ustavili na
samem (ker sem imel eno majhno potrebo), niti nisem nikogar pričakoval… pa so
se vseeno nenadoma od nekje vzeli prav eksotični Masaji in me navdušeno prosili,
naj jih slikam. Tako kot pogosto popustim ob beračenju, sem tudi tokrat v hipu
pritisnil na sprožilec… in segel v žep, da bi jim dal nekaj dolarjev (za njih pač
že pravo bogastvo)… Tedaj pa je močno zatrobil naš vodič in mi mahal, da jim ne
smem nič dati. Približali smo se k avtu in ga vsi skupaj prosili, če smem
narediti eno izjemo… Ne! Je bil zelo odločen. Ne in ne! In ko mi je še
pojasnil, da on lahko zaradi tega izgubi licenco turističnega vodiča, sem
popustil in jim nisem nič dal…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Še bolj
skromni kot Masaji pa so bili v svoji predstavitvi Bušmani v Namibiji, saj so
nas peljali kar v naravo, med drevesa in grmičje in nam tam nazorno kazali,
kako zasledujejo in lovijo divjad, nabirajo žuželke in plodove, iščejo in
shranjujejo vodo, nabirajo med, si zdravijo rane in kako kot nomadi
prenočujejo. Ni pa seveda manjkalo tudi zanimivega plesa in petja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Skupno vsem
predstavitvam prvobitnih ljudstev je seveda tudi prodajanje njihovih ročnih
izdelkov in spominkov. Dobra stran tega je, da je v takšnih primerih zaslužek
za njih še največji, ker ni številnih vmesnih trgovcev. Ponavadi pa si lahko
turisti tudi ogledajo, na kakšen način nastajajo razni kipci, slike in drugi
uporabni predmeti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Ob vsakem
obisku domorodcev smo srečali med njimi tudi posameznike, ki so bili očitno
bolj izobraženi, iznajdljivi in komunikativni. Nekateri so bili očitno že kar
profesionalno v turizmu, drugim pa je to predstavljalo dodaten vir zaslužka.
Tako je bil na primer v laponski prodajalni spominkov na Norveškem v
tradicionalni narodni noši – zobozdravnik, ki je v prostem času pomagal
staršema kaj dodatno zaslužiti s turizmom.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Resnične
dileme med izolacijo in integracijo torej ni, razen v primeru doslej povsem
izoliranih osamljenih plemen. Globalizacija je svetovni proces in nemogoče je
celotne družbene skupine iz nje izločiti. Potrebno je, da vsaka v njej najde
svoje mesto in izkoristi svoje primerjalne prednosti, kar je ponavadi lahko
predvsem na področju turizma. Je pa velika prednost, če »zaostala« ljudstva in
plemena vsaj lahko ostanejo v svoji sredini in na svojem ozemlju. Če se
(po)razgubijo in »prodajajo« na tujem terenu, ponavadi odnesejo »takratko«. To
sem opazil pri skupini pripadnikov plamena Himbe, ko sem jih videl na nekakšnem
sejmišču v glavnem mestu Namibije. Tam so bili daleč od svojega doma, očitno le
v želji, da kaj zaslužijo s prodajanjem skromnih obeskov, predvsem pa s
fotografiranjem svojih eksotičnih golih teles. Ker je bilo to tam očitno z
dovoljenjem lokalnih oblasti, sem jih tudi sam fotografiral, za kar solidno
»napitnino«. Opazil pa sem, da je bilo to marsikateremu belemu turistu (tudi
slovenskemu) že kar odveč in bi jih rajši slikal naskrivaj, da bi bilo le
»zastonj«…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Če me kdo
obsoja, ker sem za dobro fotografijo bil pripravljen tudi kaj plačati, je to
isto kot če bi obsojal vsakogar, ki na Čopovi kaj da ubogemu beraču… Osebno veliko
rajši dam tistemu, ki se vsaj malo potrudi in vsaj nekaj nudi tudi darujočemu,
tako da imata oba boljši občutek enakopravnejšega daj-dam.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;">Slike:</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157641845356033/">Nova Zelandija</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157641847223574/">Avstralija</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157644097107578/">Namibija</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 14.0pt; line-height: 115%;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157645459956625/">Norveška</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 19px; line-height: 21.4666652679443px;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157647520733170/">Tanzanija</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 19px; line-height: 21.4666652679443px;"><a href="https://www.flickr.com/photos/antontomazic/sets/72157647885403096/">Masajska vas</a></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-size: 19px; line-height: 21.4666652679443px;"><br /></span></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-72770497674670294292013-09-23T08:29:00.001+02:002013-09-23T08:29:56.487+02:00Za-upanje lahko dela čudeže
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Naš slovenski jezik je zelo bogat in dostikrat besede in
besedne zveze povedo celo več, kot dosti bolj znameniti jeziki. Tako tudi
beseda »zaupanje« vsebuje več pomenskosti, kot na primer angleška »trust«.
Drugi del besede<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>za-»upanje« namreč
vnaša optimizem v razmerje, ki ga določa celotni pojem: če obstaja zaupanje v
neko osebo ali dejanje, potem tudi »dobro kaže« za naprej… je utemeljeno
pričakovati ugoden razplet v prihodnosti.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Zaupanje je še posebno pomembno znotraj<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vseh mogočih človeških skupnosti: od družine
preko države do mednarodne skupnosti.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Kakšen pa je lahko zakon in posledično družina, če med
njenimi člani ni zaupanja? Ali se imata mož in žena resnično lahko rada v
medsebojnem spoštovanju, če si popolnoma ne zaupata? Ali ni obojestranska
zvestoba in odkritost najboljši garant za trajnost zakonske zveze? Ali so lahko
otroci dobro vzgojeni, če je med njimi in starši trajno ne-zaupanje? Ali ni
žalostno, če je potrebno denar in druge dargocenosti zaklepati in skrivati pred
družinskimi člani? Kako onečaščeni so spomini na lastne brate in sestre, če se
resno sporečejo glede dedovanja in se znajdejo celo na sodišču?<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Zaupanje je tudi bistvo vere! Brez zaupanja je ni, saj je
vera v Vse-mogočnega osnova za - upanje v njegovo usmiljenje na tem svetu ter
za - upanje v posmrtno <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>življenje.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Brezmejno zaupanje pa lahko dela prave čudeže! Nekaj jih je
tudi izpričanih ter dokumentiranih. Eden pomembnejših (pa doslej kar preveč
zamolčan v javnosti) je bil prav v teh dneh tudi ovekovečen – čudežno ozdravljenje
na priprošnjo Marije Pomagaj na Brezjah – takrat 8 letne deklice Tončke Krajnik
– pred 75 leti. Ustvarjalci dokumentarnega filma »Čudež – Miracle« so k sreči
ravno še ujeli čas, ko so nekateri očividci še živi, predvsem pa seveda tudi
sama »ozdravljenka«, sedaj pri 83 letih še vedno živahna, zgovorna in duhovita,
predvsem pa <span class="usercontent"><span style="color: #333333;">globoko verna
častilka Marije Pomagaj, ki ji je pred 75 leti rešila življenje.<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Moja
mati Marija Tomažič, roj. Vodlan je bila pri tem dogodku osebno prisotna in sam
kot pisec teh vrstic lahko samo zagotavljam in potrjujem, da se s čudeži lahko
tudi zelo razširja in utrjuje vera v vsemogočnega Boga! Od mame sem namreč že v
zgodnjem otroštvu neštetokrat slišal opis tega dogodka, tako kot ga je sama
doživela… sedaj pa sem ob gledanju filma in v osebnem kontaktu s sestro Tončko
Krajnik lahko videl, da si je kar dobro vse zapomnila.<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Bilo je leta
1938 na Brezjah pri nedeljski maši ob 10h, na katero je poromala tudi moja mama
(skupaj z drugimi romarji so se iz Doba pripeljali z vozom). Vzdušje je bilo
seveda takšno, lepo in vznešeno, kot je na Brezjah vedno, sedaj že preko 150
let. Videla je, kako sta dva starša prinesla v cerkev deklico, ki je bila
skoraj negibna v očetovem naročju. Imela je hromi obe nogi ter eno roko, pa tudi
ust ni mogla odpirati in tako tudi ne govoriti. Kot sem sedaj zvedel iz filma,
je že doma z edino, komaj delno gibljivo roko nenehno kazala na sliko
Brezjanske Marije , kar je starše tudi privedlo do tega, da so jo peljali na
Brezje… Pri povzdigovanju pa je nenadoma – očitno zaradi velikega za-upanja –
»oživela«: najprej je pomahala z roko… nato spregovorila: »Mama, ata, poglejta,
lahko se premikam!«… nato pa je celo vstala in začela hoditi… Staršema se je
tako izpolnila največja želja, da sta jo lahko iz cerkve peljala držeč za roko…<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Iz
maminega pripovedovanja in tudi iz njenega siceršnjega življenja, sem spoznal,
da ji je osebna prisotnost ob čudežu pomenila veliko prelomnico v njenem
življenju (sklepam, da verjetno tudi mnogim drugim udeležencem). Kadar bi lahko
bila v kakšnih » verskih dvomih« (Ali kdo ni nikoli?), se je spomnila na čudež,
pri katerem je bila prisotna … in dvomi so izginili… Nekaj tega sem prevzel tudi
sam… seveda z za-upanjem v njeno verodostojnost…<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Po eni
strani smo lahko tistim redkim, ki so bili kdaj priča kakšnega pravega čudeža,
kar nevoščljivi: imajo veliko oporo za svojo vero. Po drugi strani pa se lahko
spomnimo Jezusovih besed: »Blagor pa tistim, ki niso videli, pa so verovali!«<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Tončka
Krajnik je ves preostanek svojega življenja posvetila hvaležnosti za čudežno
ozdravljenje, posvečenemu življenju in nesebičnemu delu za bližnje, predvsem
tudi za mladino. <o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Po
predvajanju filma pa nam je prisotnim povedala še nekaj, kar nam da misliti…
naj dobri Bog kar malo preloži takšne in podobne čudeže: Dejala je, da se
ponavadi dogajajo tik pred veliki problemi in svetovnimi katastrofami… kot se
je tudi njen... na pragu svetovne vojne…<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div align="right" class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt; text-align: right;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">Anton Tomažič<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span class="usercontent"><span style="color: #333333;"><span style="font-family: Calibri;">P.S. Kot
relikvijo pa sem doslej - in jo bo odslej še bolj – hranil celo en »materialni
dokaz« za dogodek pred 75 leti: podobico Brezjanske Marije s podpisom »Tona«.
Doslej sem mislil, da je to ozdravljena deklica… in sem jo na Brezjah, sedaj 83
letno živahno Tončko, vprašal, če so ji tedaj rekli »Tona«… »Niti slučajno!« je
zatrdila, »Če bi me kdo tako poklical, se niti odzvala ne bi!«…??? In potem mi
je malo kasneje neka prijazna sokrajanka pojasnila, da pa so »Tona« klicali
Tončkino mamo… Torej se je na podobico, katero imam, tedaj podpisala dekličina
mama…<o:p></o:p></span></span></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKHiW21yKAG0JsbS4vxDmUfQIGueufOX8LZ9Au_W4O7yBYb7VHIhyY_qz7TH5tTNJ2Jx99APU3LamWExVwW4kwQJ4tOGzK901cvNAm5mu-wv300s5bKE3DG1eQrycmUrb1y95hj5uUqY8K/s1600/brezje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="295" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiKHiW21yKAG0JsbS4vxDmUfQIGueufOX8LZ9Au_W4O7yBYb7VHIhyY_qz7TH5tTNJ2Jx99APU3LamWExVwW4kwQJ4tOGzK901cvNAm5mu-wv300s5bKE3DG1eQrycmUrb1y95hj5uUqY8K/s320/brezje.jpg" width="320" /></a></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-71693531706865984422012-10-31T13:19:00.002+01:002012-10-31T13:19:29.426+01:00Moje kolesarske ture v letu 2012<div style="background: url("http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/ta-06d7-fc9c-3f8e/e/3509116b50/bg") no-repeat 0px 0px rgb(0, 0, 0); border: currentColor; margin: 0px; padding: 0px; width: 420px;">
<embed allowfullscreen="true" allowscriptaccess="always" base="http://images.travelpod.com/bin/tripwow/flash/" bgcolor="#000000" flashvars="xmlPath=http%3A%2F%2Ftripwow.tripadvisor.com%2Ftripwow%2Fta-06d7-fc9c-3f8e%2Fapxml%3Fed%3D3509116b50%26ref%3D" height="272" name="TripWow" pluginspage="http://www.macromedia.com/go/getflashplayer" quality="high" src="http://images.travelpod.com/bin/tripwow/flash/tripwow.swf" type="application/x-shockwave-flash" width="420" wmode="opaque"></embed><!-- Use of this widget is subject to the terms stated here: http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/widget_terms.html --><div style="background: rgb(255, 255, 255); border: currentColor; color: #999999; font-family: verdana,sans-serif; font-size: 9px; margin: 0px; padding: 0px; text-align: justify; width: 420px;">
<a href="http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/ta-06d7-fc9c-3f8e" style="color: #cc6600;">My Bike Tours in 2012 Slideshow</a>: Anton’s trip to 13 cities including and <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g45963-Las_Vegas_Nevada-Vacations.html" style="color: #cc6600;">Las Vegas</a> was created with TripAdvisor TripWow!</div>
</div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-49933082636776031832012-09-13T19:56:00.001+02:002012-09-13T19:56:26.838+02:00Ata so mi povedali
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Jabolko ne pade daleč od drevesa! Ta ljudska modrost na
preprost način opozarja, da se iz generacije na generacijo prenašajo lastnosti
prednikov. Pri tem pa ne gre samo za genetski material, ampak tudi za vse
tisto, kar se prenese ob skupnem življenju staršev in otrok. <o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Čeprav se z odraščanjem vse bolj povečuje vpliv
»konkurenčnega« okolja in družbe, pa imajo vsaj glede osnovnih življenjskih
vrednot (lahko) najmočnejši vpliv na otroka prav starši. Točneje: predniki –
saj tudi mnogi stari starši lahko, posebno v prvih letih otrokovega življenja,
veliko dodajo pri vzgoji in osebnostni rasti.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Dobra ilustracija tega so lahko številni primeri iz obdobja
prve povojne (moje) generacije Slovenije, ki je leta 1945 samo zamenjala obliko
totalitarizma. Ker je nastopila zelo ostra »svoboda«, je bilo treba zelo paziti
na vsako besedo… kot je to lepo prikazano v filmu Moj ata socialistični kulak.
Na en ali drug način smo to občutili vsi tedanji otroci… lahko tudi tako, da se
tega še zavedali nismo…<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Zaradi izrazite in vsesplošne indoktrinacije je bil tedaj
zelo moten in prekinjen normalen način medsebojne komunikacije, tudi družinske.
Starši so morali zato zelo paziti, kaj so se doma pogovarjali, saj je obstajala
nevarnost, da bi majhni otroci (ki ozadja niti niso poznali) njihove besede
ponovili izven doma, predvsem tudi v šoli, kar bi lahko resno ogrozilo
stabilnost in varnost celotne družine. (ilustracija: </span><a href="http://www.youtube.com/watch?v=p4dDrFAuEsI"><span style="color: blue; font-family: Calibri;">http://www.youtube.com/watch?v=p4dDrFAuEsI</span></a><span style="font-family: Calibri;">
)<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Čeprav so bile v številnih slovenskih družinah še precej let
po »osvoboditvi« prisotne hude čustvene bolečine (pri moji materi na primer
zaradi povojnega poboja njenega brata), so jih morali strogo skrivati pred
svojimi otroci. Na številna in vse bolj logična vprašanja so se morali
(z)lagati ali pa molčati. Kako neumno se jim je moralo zdeti, ko so svojemu
osnovnošolcu pomagali pri pisanju prostega spisa o »domačih izdajalcih«, ne da
bi mu smeli povedati resnice (in s tem ogroziti njegovo kasnejšo kariero)! Meni
je mama pošteno razkrila dejansko stanje šele, ko sem bil že v gimnaziji (ker
mi je zaupala, da tega ne bom »govoril okrog«), mnogi moji sošolci pa so še
naprej čutili veliko »črno luknjo« v preteklosti svoje družine. Znanka mi je
pred nekaj leti, torej že v zrelih letih, povedala, da ji mama vse do svoje
smrti (torej še tri desetletja po vojni) ni povedala, da so njeno sestro med
vojno na grozovit način ubili domači »terenci«. To je zvedela šele po dejanski
osvoboditvi 1991.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Neverjetno, kako močno so se lahko preproste besede resnice
(in s tem tudi vrednote) vtisnile v otroško dušo tudi preko starih staršev! Od
tistega, kar so mi ata (tedaj smo jih še »onikali«) povedali za pečjo ob dolgih
zimskih večerih, sem si marsikaj zapomnil še do današnjih dni, saj je bilo tako
presenetljivo drugače, kot v šoli (ali celo pri bolj previdnih starših). Da v
»ranjki« avstro-ogrski monarhiji le ni bilo vse tako gnilo, kot so nas učili v
šoli… Da predvojni tovarnarji niso bili vsi le »izkoriščevalci delavskega
razreda«, ampak lahko tudi pravični in dobrotljivi… Da lahko v Ameriki človek s
pridnostjo naravnost obogati… Da »tabeli« niso bili vsi zločinci… – več pa tudi
ne: »Boš že še enkrat zvedel..« Pretiravali pa ata seveda tudi niso, čeprav mi
je mama (veliko kasneje, na stara leta) zaupala, da so bili že pred vojno
odločno proti komunizmu in da so vedno svarili, da lahko boljševistična
revolucija privede - točno do tistega, do česar je kasneje res tudi pripeljala
(množični poboji, dolgoletna diktatura). Toliko so bili pa ata že previdni, da
so mi svoje vrednote prenašali previdno in do te mere, da niso ogrozili mojega
nadaljnjega šolanja. Hvala vam, ata! Mislim, da vam je uspelo: imam vaše
vrednote in jih bom skušal prenašati naprej.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Protiverska propaganda je skušala čim bolj otežiti prenos
starih tradicionalnih vrednot na novo generacijo, čeprav je oblast vsaj za »navadno
ljudstvo« dopuščala minimalno cerkveno dejavnost. Za vojaške in policijske
osebe, uradnike, učitelje… pa je dobesedno prepovedala vse verske obrede in s
tem seveda tudi prenos verske vzgoje na njihove potomce. Če bi dal oficir
svojega otroka krstiti, bi gotovo izgubil službo in tudi učitelji si niso upali
svojih otrok pošiljati k verouku. Tedaj pa so spet pogosto stari starši (bolj
na skrivaj) priskočili na pomoč in svojim vnukom na nevsiljiv način pod kožo
vgradili prepovedane vrednote. Marsikatera stara mama je radovednemu otroku
vcepila vsaj osnove vere in mu s tem omogočila, da je kasneje v življenju lahko
sam odkril Boga ter preskočil to črno luknjo v slovenski zgodovini. Nekateri so
svoje vnučke celo dali na skrivaj krstiti, če so le poznali dovolj pogumnega
duhovnika.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Starejši kot človek postaja, bolj se zaveda, kako veliko in
na kako različne načine so mu predniki posredovali svoje vrednote in modrosti.
Pogosto celo nekaj let po smrti ugotovimo, kako prav so imeli s kakšnimi
stališči, za katere smo sprva misli, da so »brez veze«. Ker sem bil v zrelih
letih dokaj zaposlen s poklicnimi, podjetniškimi in intelektualnimi
aktivnostmi, kar nisem mogel sprejeti maminih predlogov, naj obdelujem vrt in
sam pridelujem hrano za svojo družino… Sedaj pa vse bolj spoznavam, kako prav
je imela in koliko prednosti ima samooskrba (zdrava hrana, prihranki,
rekreacija itd.)… Pa še več časa imam kot upokojenec… Upam, da vsaj iz nebes
vidi, kako sem se popravil!<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Pa še ena ilustracija, kako nam lahko predniki kaj sporočajo
tudi še po svoji smrti. Ko sem letos malo bolj temeljito prenavljal našo hišo
(zgrajeno pred 60 leti), sem med odstranjevanjem ometa naletel tudi na - aluminijast
reliefni odlitek – Stalinove glave. Očitno jo je zazidal moj oče, čeprav bi
bilo verjetno bolj varno, da bi se je znebil. Naj povem, da je bil vse prej kot
simpatizer Stalina… pa vendar mi je njegovo sporočilo jasno: »Pred nekaj leti
smo MORALI izobešati Stalina, kmalu nato pa je bilo to PREPOVEDANO… Jaz ga bom
pa zanalašč tule zazidal… Saj se bodo časi spremenili… Morda ga bo tedaj našel
moj sin… in videl, da nisem bil kar tako… da sem si tudi jaz kaj upal…«
Razumem, ata!<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<span style="font-family: Calibri;">Anton Tomažič<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 10pt;">
<o:p><span style="font-family: Calibri;"> </span></o:p></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjivT6MkgQI_n9UHOYiIk8QgDNpjixHgSyJN_fQXxSYm3ExY2pQ-xT-eF8X8Z01EC9Za4aBFESQ9RKXjcVHMdyU1Y3snbef3Alluq8qHTMv5twzPVynD8pSAvM9pCNxkcxBMEtMc7BbXxFJ/s1600/1252+Anton+Toma%C5%BEi%C4%8D+in+Adolf+Toma%C5%BEi%C4%8D.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjivT6MkgQI_n9UHOYiIk8QgDNpjixHgSyJN_fQXxSYm3ExY2pQ-xT-eF8X8Z01EC9Za4aBFESQ9RKXjcVHMdyU1Y3snbef3Alluq8qHTMv5twzPVynD8pSAvM9pCNxkcxBMEtMc7BbXxFJ/s320/1252+Anton+Toma%C5%BEi%C4%8D+in+Adolf+Toma%C5%BEi%C4%8D.JPG" width="224" /></a></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-21299305819631078092012-06-05T20:37:00.000+02:002012-06-05T20:37:00.349+02:00Dobra poslovna ideja<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgKtIdzjiBbFm5WHN9puvYqSZJJJyxMpxJB4EB5aMEX0Q-nsUmR7bTjvS4chFWhvwOP0sei6m7bdfo61c2-NQPBQpvpCvMzdPtcrfoQCDY68gGDJeJZE_bdHdAaAnnxzZ8hyphenhyphenH6VLHpeKt29/s1600/wit01.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="248" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgKtIdzjiBbFm5WHN9puvYqSZJJJyxMpxJB4EB5aMEX0Q-nsUmR7bTjvS4chFWhvwOP0sei6m7bdfo61c2-NQPBQpvpCvMzdPtcrfoQCDY68gGDJeJZE_bdHdAaAnnxzZ8hyphenhyphenH6VLHpeKt29/s320/wit01.jpg" width="320" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ko so me pri Financah vprašali za kakšen
praktičen nasvet mladim podjetnikom začetnikom (startup), sem malo pomislil in
iz svoje zaloge (upam, da dobrih) idej, potegnil naslednjo:<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ko iščemo zamisli za nove proizvode in
storitve, moramo izhajati iz POTREB čim večjega števila možnih uporabnikov. Ti
sicer včasih ŠE NIMAJO potrebe, vendar jo bodo morda enkrat še dobili. Če ne
drugače, jim bomo pa do kakšne nove potrebe pomagali priti, predvsem seveda s
pomočjo drugih proizvajalcev sodobne tehnološke opreme. Vse pogosteje pa se z
razvojem tehnologije šele pojavljajo tehnične MOŽNOSTI za zadovoljevanje
potreb, za katere včasih nismo niti mislili, da so uresničljive! Takšen je tudi
tale primer:<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Ko se (z radovednim otrokom z roko v
roki) sprehajamo po travniku in/ali nabiramo zdravilna zelišča (morda pa le
občudujemo ter fotografiramo naravo) ali po gozdu nabiramo gobe, se nenehno
srečujemo z ugankami: "Katera pa je tale roža?", "Ali je tole
morda zdravilna rastlina?", "Ali je tale goba užitna?", »Katera
rastlina ima pa tako velike liste, da bi jih imeli lahko za pokrivalo?",
"Ali je tole bor ali macesen?", »Katero drevo ima pa takole značilno
upognjene veje?«, »Kaj je to za ena palma?«, itd. itd. Odkar (vedno)
nosimo<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>s seboj pametni telefon, lahko s
pomočjo »obogatene resničnosti« (augmented reality), odgovore na takšna in
podobna vprašanja dobimo kar hitro:<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Slikamo rožo, njene liste, drevo ali
njegove plodove, gobe in druge predmete in takoj dobimo eno ali več sugestij,
kaj bi to lahko bilo. Praktična uporabnina W.I.T. (What is This?) takoj
prepozna tipične oblike, strukturo, barve itd. ter iz svoje zaloge ali iz
spleta takoj najde večjezične<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>izraze,
opise in podrobne fotografije, povezave itd. ter nam s tem polepša svet. Če
rezultat ni takoj zadovoljiv, postopek ponovimo, slikamo z nekoliko drugačnega
zornega kota. Kot pri vseh tehničnih novostih, se bo zanesljivost in prijaznost
uporabnine (aplikacije) nenehno izboljševala.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Pa poglejmo še nekaj slabih in nekaj
dobrih strani navedene ideje s PODJETNIŠKEGA vidika:<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Težko bi jo patentno zaščitili, saj gre
za dokaj splošno idejo, ki je lahko realizirana na najrazličnejše načine in
predvsem tudi z zelo različnimi programskimi rešitvami. Zato lahko zanesljivo
računamo, da se je bo lotil marsikdo po svetu, saj je tudi potencialni trg
povsem globalen. Ampak – potrebna bo tudi zelo kvalitetna rešitev, kjer pa bo
pač treba biti konkurenčen! Za prodor na trg pa bodo seveda imeli prednost
tisti, ki bodo (med) prvi(mi). Lahko pa z gotovostjo sklepamo: če se tega ne
bomo lotili mi, se bo pa gotovo kdo drug! Ideja je tako rekoč neizogibna
prihodnost.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Lepa stran ideje (posebno tudi za manjša
poslovna okolja, kot je Slovenija) pa je v tem, da ne zahteva prav veliko
finančnega vlaganja – če je na voljo dovolj ZNANJA, tako programerskega kot
tudi marketinškega (predvsem tudi obvladovanja interneta). Prednost bodo imeli
tisti, ki bodo zbrali največ (dobrega!) akumuliranega znanja na področju
vektorskega programiranja, obvladovanja grafike, prepoznavanja v sliki (in
videu?) in to z vmesniki, delujočimi na operacijskih sistemih pametnih
telefonov. Ker na internetu obstajajo že ogromne zaloge kvalitetno urejenih in
vsem odprtih fotografij (enciklopedij) rastlin, niti ne bo potrebno predmetov
obdelave (prepoznavanja) na novo slikati, ampak le poiskati v podatkovnih
oblakih.<o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Prodajni model se ponuja kar sam od
sebe: osnovna aplikacija W.I.T. je brezplačna in se sama širi prek spletnih
prodajaln namenjenih mobilnim telefonom (kot n.pr. App Store za iPhone),
kasneje pa se »zasvojencem« nudijo bogatejše verzije (funkcionalno bogatejše,
predvsem pa tudi lokalno obarvane, saj je rastlinstvo po celinah lahko zelo
različno), za nizko ceno (okrog 1$), kot je običajna v prodajalnah mobilnih aplikacij.
Vzor je lahko kar Talkling Tom, ki je (slovenskim) avtorjem prinesel pravo
bogastvo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">Anton Tomažič<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0pt; mso-layout-grid-align: none; tab-stops: 18.0pt 36.0pt 54.0pt 72.0pt 90.0pt 108.0pt 126.0pt 144.0pt 162.0pt 180.0pt 198.0pt 216.0pt 234.0pt 252.0pt 270.0pt 288.0pt 306.0pt 324.0pt 342.0pt 360.0pt 378.0pt 396.0pt 414.0pt 432.0pt 450.0pt 468.0pt 486.0pt 504.0pt 522.0pt 540.0pt 558.0pt 576.0pt;">
<br /></div>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-43691211788749292012-03-30T18:20:00.007+02:002012-03-30T19:01:19.023+02:00Kakšen je smisel življenja?<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiZk7TSTAIymi951bZSohADKowG9V1AtAzt79tLV56tT2jH-r7Rtr8LR7FLFpVdMsW5NDcRPDlo56oj2f3sh8VWNEam4xl3Bm-LwYCXglurjRiMzICm5wvvWpTXu9s4AIeIa_sET7VtvirS/s1600/meaningoflife.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; width: 320px; height: 318px; text-align: center; display: block; cursor: pointer;" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5725726585642609714" border="0" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiZk7TSTAIymi951bZSohADKowG9V1AtAzt79tLV56tT2jH-r7Rtr8LR7FLFpVdMsW5NDcRPDlo56oj2f3sh8VWNEam4xl3Bm-LwYCXglurjRiMzICm5wvvWpTXu9s4AIeIa_sET7VtvirS/s320/meaningoflife.jpg" /></a><br /><div><br />Za odhod na romarsko pot k svetemu Jakobu v Santiago de Compostela – »Camino« - sem se psihično in fizično pripravljal že v pred velikonočnem postnem času (brez mesa in alkohola) in tako sem med svojimi kolesarjenji začel premišljevati tudi o smislu življenja.</div><div><br />Tako kot se za romarsko pot spodobi, bom v tem obdobju odložil številne obveznosti, navade in udobja ter ugodja in celo nekatere tehnične predmete. Če bi bil dosleden, niti telefona ne bi vzel s seboj, vendar ga bom imel pri sebi predvsem zaradi tega, da bom včasih poklical domov, da jih ne bo preveč skrbelo. Nikakor pa ne bom kaj dosti uporabljal (meni sicer zelo ljubega) interneta, niti se ne bom javljal na socialna omrežja. Včasih (se) je pač treba resnično odklopiti.</div><div><br />Bo pa zato toliko več časa za premišljevanje in za pogovor s samim seboj. En majhen načrt sem si že naredil in to prav v smeri iskanja bistva v našem (mojem) življenju: Kaj so bistvene stvari v življenju? Zakaj sem pravzaprav na svetu? Kaj je (bil doslej) moj cilj? Bi ga moral v prihodnosti še kaj korigirati?</div><div><br />Da bom lahko ugotovil morebitne pozitivne (negativnih si res ne predstavljam) učinke svojega romanja, sem skušal najti nekaj možnih odgovorov na vprašanje o bistvu življenja že kar pred odhodom.<br /></div><div>Kašni so torej možni (verjetni) odgovori na vprašanje »Kaj<br />je v mojem življenju bistveno?«:</div><div><br />DOLGO ŽIVETI – (zadostno zdravje)<br />UŽIVATI – (hrana, pijača, seks…)<br />IMETI POTOMSTVO – (nadaljevati svoj rod)<br />PRITI V NEBESA – (in se zato izogibati greha)<br />ČASTITI BOGA – (hvaležnost stvarniku)<br />LJUBITI – (najti sorodno dušo)<br />BITI USPEŠEN – (bogastvo in slava)<br />ZLIVATI SE Z NARAVO – (zdravo življenje)<br />DELATI DOBRO – (altruizem, patriotizem, dobrodelnost)</div><div><br />Res bi se težko odločil za en sam odgovor! Tudi če bi lahko izbral dva, tri ali pet odgovorov, bi dolgo okleval glede prioritet<br /></div><div>… če sem čisto iskren s samim seboj, moram priznati, da bi (vsaj) kak odstotek dobil VSAK od naštetih možnih odgovorov! Nekateri seveda veliko več kot drugi… vendar nekaj pač vsi… Pa še kakšen dodaten bi se našel…</div>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-70083398785624309022012-03-11T20:46:00.002+01:002012-03-11T20:51:48.212+01:00Knjiga v manj kot minuti<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSLBQcvC02CWZ0VtZPhXbscICnGGdr-BY7GWmD5CApyADrkoFV-u06A5lNeVHs8_eIN4lvVFMWv-uqfSJMaZiWXBNJqhqlNXgLLyydRjyanuifRTxLzo0G0_Nf_uOc9L-XHz2yrfp8NqGo/s1600/VP.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; width: 254px; height: 320px; text-align: center; display: block; cursor: pointer;" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5718729616744102034" border="0" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhSLBQcvC02CWZ0VtZPhXbscICnGGdr-BY7GWmD5CApyADrkoFV-u06A5lNeVHs8_eIN4lvVFMWv-uqfSJMaZiWXBNJqhqlNXgLLyydRjyanuifRTxLzo0G0_Nf_uOc9L-XHz2yrfp8NqGo/s320/VP.jpg" /></a><br /><div>Razcvet ustvarjalnosti, katerega omogočajo sodobne informacijske tehnologije, se izraža tudi v veliko večji (lažji ter cenejši) možnosti, da ambiciozni ljudje izdajo svoje knjige. Odpadla je namreč največja in najpogostejša ovira, ki je doslej onemogočala večini avtorjev, da bi izda(ja)li svoje lastne knjige: nobenega urednika ni več, ki bi odločal o (ne)objavi! </div><div> </div><div>Knjigo lahko danes vsakdo naredi, izda in prodaja kar sam.</div><div> </div><div>Recimo, da ima za kakšnih 200 strani besedila, pa še kakšnih 20 slik za dodatek.</div><div> </div><div>Prva in najvažnejša odločitev je, ali ste pripravljeni za izdajo knjige tudi kaj seči v žep (in koliko), ali pa ne(morete).</div><div> </div><div>Ja, tudi povsem (skoraj) brez stroškov bi šlo! Na internetu najdete kakšen brezplačen program za urejanje knjig (»publishing software«), če nimate v računalniku že MS Office – Publisher. Svojo prvorojenko boste lahko v miru oblikovali in prevedli v format PDF ter »objavili« na svojem blogu. Tam si knjigo lahko vsakdo ogleda, naloži (download) ali celo stiska (na svoje stroške). Ob takšni skromni varianti se lahko tolažite z mislijo na možnost, da bo vašo prvo knjigo prebral kak pravi založnik (direktor MK), se zanjo navdušil in vas prosil, da bi jo izdal(i) tudi v tiskani obliki …</div><div> </div><div>Ampak to ni to, kajne? Saj moramo še kratke članke najprej natisniti, da jih potem lepo z užitkom beremo … Kdo bi torej čakal na direktorja MK? Knjiga pač mora biti v papirnati obliki in tudi zvezana, kot se spodobi! Pa naj stane, kar hoče! Tudi nekaj 100 dolarjev (ja, Američani so seveda najbolj podjetni v tem smislu) …</div><div> </div><div>Za solidno ceno bomo dobili vsa potrebna navodila, orodja, vzorce (template á la Dr. Živago), marketinške poti … predvsem pa bomo knjigo lahko držali v rokah že DANES! Šlo bo namreč za »naredi sam«, vendar z res odličnimi pripomočki. Primer takšne založbe je http://selfpublishing.com/ .</div><div> </div><div>Za bolj resne avtorje, ki bi si želeli res kvalitetno knjigo, pa bo seveda treba le seči malo globlje (za kakšnih 1.000$) v žep. Knjigo bodo namreč izdali pri kakšni pravi (spletni) založbi, kot je to na primer AuthorHouse* ob človeški pomoči pravih urednikov ter tržnikov.</div><div> </div><div>Ko bodo skupaj definirali projekt, mu bodo odprli posebno delovno mesto, kjer se bo srečeval z uredniki, lektorji, oblikovalci, tiskarji … Takšen postopek bo trajal kar nekaj mescev, vendar pa bo na koncu nastala res profesionalno pripravljena knjiga. Avtor jo bo seveda ves čas nastajanja že videval, točno v takšni obliki, kot bo v tej fazi in tudi njeno končno podobo.Ko bodo odobrene vse potrebne faze, bo knjiga pripravljena za tiskanje in avtor bo seveda nestrpno čakal na prvi fizični izvod. Ko ga bo dobil, bo sicer zadovoljen, ne bo pa (zaenkrat) kvaliteta še enaka, kot bi bila pri MK.</div><div> </div><div>Tiskanje bo skoraj zagotovo po sistemu POD – »Print on Demand«. To pomeni, da založnik(i) nikoli ne bo(do) imel(i) na zalogi niti enega samega izvoda knjige! Vse bo le v računalniku – ker je takšen način skladiščenja neprimerno cenejši.</div><div> </div><div>Marketing bo potekal izključno preko interneta, predvsem seveda tudi preko Amazona, Kadarkoli bo kdo naročil (kupil!) knjigo, bo poslana ta informacija v eno od posebnih, najmodernejših in ogromnih tiskarn (12 vzporednih tiskarskih strojev), kjer bo knjiga natisnjena, zvezana in zapakirana v manj kot minuti …</div><div> </div><div>Tako kot pri blogih, bo seveda tudi pri samozaloženih knjigah kvaliteta dostikrat bolj tako – tako, ampak to je problem avtorjev (katerih bralci ne bodo prav množično brali, kaj šele kupovali). Dejstvo pa je, da se bo med to maso izdelkov našlo tudi marsikaj zelo kvalitetnega in da bo ta nova tehnologija (demokracija) zelo olajšala prodor mladim in nadarjenim avtorjem, ki bi se sicer morali (tako kot prej) boriti z birokratskimi in finančnimi ovirami.</div><div> </div><div>*Priporočeni link: http://www.authorhouse.com/</div>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-7702504315052236502012-02-07T17:18:00.002+01:002012-02-07T17:21:25.814+01:00Kultura: iz muhe delajo slona<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiU_sf5pu5vhZ1vIbOlls9qEZFZb3n2E0xsX974Tl5D1bV9Ljk9eA5X0tg1I5apuKXZfREHs2tsLMfaGIz7HFoAywEjPMqpHnjcbGy7bzYlQmkOrJOa7XJxW9Ii5yCATX2E0KGWFy_jjVTf/s1600/2400-6.jpg"><img style="margin: 0px auto 10px; width: 320px; height: 247px; text-align: center; display: block; cursor: pointer;" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5706429602301385938" border="0" alt="" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiU_sf5pu5vhZ1vIbOlls9qEZFZb3n2E0xsX974Tl5D1bV9Ljk9eA5X0tg1I5apuKXZfREHs2tsLMfaGIz7HFoAywEjPMqpHnjcbGy7bzYlQmkOrJOa7XJxW9Ii5yCATX2E0KGWFy_jjVTf/s320/2400-6.jpg" /></a><br /><div>Glede na pozno-tranzicijsko stanje družbene zavesti v Sloveniji je povsem jasno, da bodo mediji (in s tem tudi razne javnosti) pričakali novo Janševo vlado - na nož.</div><div> </div><div>Fronta se ni še niti dobro odprla, pa že poteka prva huda ofenziva: zaradi »ukinitve« ministrstva za kulturo. Politični opoziciji se niti ni treba razkrivati, saj je poslala v napad široko fronto kulturnikov, podprtih z medijsko kanonado. Kako bi se lahko temu upiralo javno mnenje, naivna mladina ter sindikalne množice?</div><div> </div><div>Pa v bistvu ne gre za nič posebnega in usodnega! Vse stranke so v predvolilni kampanji kar tekmovale v obljubah, koliko bodo skrčile vlado in kako malo ministrstev bodo imele (za vsak slučaj pa rajši niso naštevale, katera ministrstva bodo ukinjala). Tako se je morala tudi nova desno-sredinska koalicija držati obljubljenega in temeljito skrčiti število resorjev. Logično je, da je pri tem združevala manjša ministrstva, kamor gotovo sodi tudi ministrstvo za kulturo. Ob tem (še) ni nič krčila načrtovanih proračunskih sredstev, niti ni kakorkoli drugače zmanjševala pomena posameznih resorjev, še najmanj seveda kulturnega. Bolj pomembne odločitve bodo sledile kasneje – nujno potrebno varčevanje – vendar to nikakor ne bo nujno vezano na razporeditev resorjev.</div><div> </div><div>Pa vendar: kost je bila vržena in najširša kulturna srenja jo je hitro zgrabila (izrabila) in z njo divja po sceni: Janša je proti kulturi! Pomladna koalicija je izdala svojega zaveznika! Desnica bo hlapec kapitala! Itd. itd. Kulturni praznik je kot nalašč za enoumno kričanje populističnih gesel…</div><div> </div><div>V takšnih okoliščinah bi jaz svetoval Janševi novi koaliciji, da (»zaradi božjega miru«, »ker pametnejši odneha«) vzame veter iz jadra opozicije in kar z dvema spremembama v trenutku obrne javno mnenje v drugo smer (pri tem pa JJ tudi dokaže, da se je že precej naučil iz prejšnjega mandata kar se tiče odnosa do javnosti in medijev):</div><div> </div><div>1. Pa naj se obdrži ministrstvo za kulturo! Nihče več ne bo mogel očitati koaliciji, da se ne drži svojih obljub o krčenju števila ministrstev, saj je to iskreno poskusila.</div><div> </div><div>2. Pa naj tožilstvo ostane pod ministrom za pravosodje! Zakaj ne bi poslušali široke strokovne kritike… saj skoraj vsi pravniki vidij(m)o tožilce pač v tem resorju.</div><div> </div><div>Prav nič tragičnega ne bi ti dve spremembi pomenili za siceršnji reformski in varčevalni program nove vlade, se bo pa lahko kmalu posvečala bolj bistvenim vprašanjem, predvsem tistim o varčevanju, ne da bi bila že izčrpana od prve ofenzive. Hkrati pa bi številne nasprotnike spremenila v zaveznike…</div>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-13262774522433153162011-09-12T18:50:00.000+02:002011-09-12T18:50:33.433+02:00SLO-delujmo tudi politično!<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Čas in zunanje okoliščine (splošna gospodarska
kriza) seveda zahtevajo, da vsi delujemo za Slovenijo »v družinah, civilni
družbi, podjetjih, verskih skupnostih, v šolstvu, politiki in na ulici. Vsakdo
je po svojem človeškem dostojanstvu poklican k slodelovanju. Čas je, da
prenehamo za vse kriviti druge ali splet okoliščin.« (iz Poslanice Socialnega
tedna 2011)<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Pri tem pa bo v končni fazi najvažnejše ravno in
samo SLO-delovanje v POLITIKI. Pomembni so seveda tudi vsi drugi segmenti
vplivanja in izražanja mnenj »civilne iniciative«, vendar gre samo pri pravi
politiki za ODLOČANJE (o interesih). Če ne drugega (slaba) politika lahko vse
skupaj v končni fazi – pokvari. Ali pa vsaj onemogoči odločne korake v pravo
smer reševanja iz krize. Tako kot na primer sedanja slovenska (leva) oblast…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Kot na dlani je jasno, da Slovenija sedaj v politiki
potrebuje nujne spremembe: levica se je vsaj za mandat ali dva izpela in
pokazala, da problemom sodobnega časa ni kos.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Kje so torej alternative? V kakšnih starih modrecih…
v mesiji, katerega nikjer ni… v prebujenju, resetiranju ali preporodu, v povsem
novih strankah iz istih politikov? Bodimo realni: dobre stranke se ne naredi
čez noč, združevanja za vsako ceno so tvegana, po številu jih imamo v Sloveniji
kar dovolj. Drugo ime kaj malo spremeni na vsebini, lahko pa povzroči zmedo in
»volilne ukane« (tako kot so leta 1992 številni naivni verniki svoj glas oddali
stranki, ki je v bistvu protiverska, promovira pa Titovo NOB).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Rešitev je v luči bližajočih se volitev zelo
enostavna: potrebno je bolj (zelo!) intenzivno SLO-delovanje med obstoječimi
strankami slovenske desnice = »pomladnih strank«. To so seveda predvsem SDS,
SLO in Nova Slovenija (zaradi mene se jim lahko pridruži še kakšna bolj ali
manj »zelena« stranka, če bo njen program kompatibilen s skupno usmeritvijo).
In potem imamo pred sabo že kar nekakšen »Novi DEMOS«, čeprav ni nujno da se
(predvolilna!) koalicija prav tako imenuje. Važna je kompatibilnost programov
in vrednot, na katerih stranke temeljijo!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Če bi se slovenska desnica (vsaj navedene tri
stranke) toliko poenotila in dogovorila za usklajeno predvolilno kampanjo –
SLO-delovanje, potem bi ji zmaga na volitvah kar padla v naročje. V tem primeru
(in samo v tem primeru!) bi bila realna morda celo 2/3 zmaga, kar bi zelo
olajšalo kasnejše vladanje pri premagovanju krize. Skromna zmaga za nekaj
negotovih glasov ali nenačelna »velika koalicija« s kakšno nekompatibilno levo
stranko pač ne bo zadoščala za prepotrebne korenite reforme, včasih nujne tudi
v nasprotju z javnim mnenjem in s socialnimi partnerji.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">In kje so ovire za premagovanje tradicionalne
razklanosti slovenske desnice? Predvsem v preozkem obzorju strankarskih
voditeljev, ki zasledujejo le čim višji volilni rezultat lastne stranke, pri
tem pa pozabljajo na končni cilj - močne zmagovite koalicije, temelječe na
sorodnih vrednotah in podobnih političnih programih. Ker nagovarjajo isti del
volilnega telesa, so stalno v skušnjavi, da bi poveličevali le svojo stranko,
druge (sorodne) pa omalovaževali ali celo diskreditirali. Posledično prihaja do
medsebojnih očitkov in zamer, osebnih diskvalifikacij in neproduktivnega
rivalstva, po navadi celo glede povsem nepomembnih vprašanj.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Največji del slovenskega volilnega telesa pa od
političnih strank pričakuje ravno nasprotno: da bi se med seboj čim manj
prepirale, ampak nasprotno – da bi se čim bolj poenotile glede najvažnejših
strateških vprašanj in SLO-delovale v isto smer izhoda iz krize.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Zaradi razočaranja in slabih izkušenj iz preteklosti
se v javnosti vse bolj pojavlja naveličanost nad vedno istimi politiki na malih
zaslonih ter želja po »novih obrazih« in pomladitvi slovenske politike.
Načeloma je seveda takšen trend povsem logičen, vendar pa realno ni
pričakovati, da bi se lahko prav na hitro pojavilo večje število (bolj)
kvalitetnih politikov izven obstoječih strank. Tisti mlajši ljudje, ki imajo
talent (in veselje!) do politike so se v glavnem že vključili v eno ali drugo
stranko in se tam že uveljavljajo ter nabirajo izkušnje, po navadi začenši s
strankarskimi podmladki. »Naravna selekcija« (tudi v »borbi« s strankarskimi
»veterani«) bo najboljše slej ko prej spravila na vrhove kandidatnih list in s
tem tudi v parlament… izven strank pa se politik skoraj ne more uveljaviti. V
tem pač ni nič slabega, saj sodobni demokratični sistemi pač temeljijo na
skupinskem delu (političnih strankah), ne pa na individualistih.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">To pa ne pomeni, da bi se morala širša javnost
(civilna družba) kar sprijazniti in pustiti politiko le strankam! Prav v tem
predvolilnem trenutku je potrebno na čim širši osnovi »pritisniti« na stranke
(in na njihove veljake), da bi potisnile v ozadje svoje ozke interese in si kot
prioriteto zastavile skupne cilje, tako kot je bilo to svoje čase z Demosom.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">V zadnjem času smo na desnici zasledili dve
iniciativi, ki imata lahko pozitivni, kohezivni učinek, če se bosta razvijali v
pravo smer (sicer pa seveda lahko tudi negativnega).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Civilna iniciativa »Prebudimo Slovenijo« je
ugotovila »da je Slovenija po dvajsetih letih daleč od smeri, ki je bila
začrtana ob osamosvojitvi. Razmere so zaskrbljujoče…« ter na Otočcu za 17. september
2011 sklicala »Vseslovenski zbor kristjanov«. Ker bodo med udeleženci brez
dvoma tudi številni člani strank SDS, SLS in N.Si, bi bila to lahko dobra
priložnost za »pritisk« na vodstva strank, da bi začeli čim prej in čim bolj
učinkovito med seboj sodelovati. Kristjani bi bili lahko tisti kohezivni element,
ki bi vse tri stranke pripeljal do tega, da bi sklenite tako potrebno
»predvolilno« KOALICIJO. Ni nujno, da bi se ravno imenovala Novi Demos,
bistveno pa je, da bi temeljila na podobni skupni ZAVEZI in usklajeni
programski osnovi za rešitev Slovenije iz krize!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Naj poudarim, da je pravkar navedena ideja le
avtorjev predlog (želja), da pa to (še) nikakor ni stališče organizatorjev
zbora. Možno je, da bo (zopet) prevladala prislovična opreznost (slovenskih
kristjanov) in se bo zbor izpel z nekaj odličnimi referati in članki, »ne bomo
pa se šli politike«…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Druga, precej kontroverzna, iniciativa pa je »Fokus
2031« Lojzeta Peterleta. Seveda Slovenija kot izrazita srednje-evropska država
potrebuje tudi močno demo-krščansko stranko in jo bo gotovo enkrat tudi imela.
Protislovje Peterletove pobude je v tem, da zasnova takšne stranke že obstaja
in sicer v njegovi lastni Novi Sloveniji in da bo zato treba najprej odnose
urediti znotraj, šele nato pa delovati navzven. Morebiten spor med novim
gibanjem in N.Si bi imel za slovensko desnico povsem nasproten učinek
(razdiralen), kot pa je namen pobudnika. Prva naloga je torej zgladitev
morebitnih nesoglasij med Lojzetom Peterletom in Ljudmilo Novak, kar pa tudi ne
bi smelo biti pretežko, saj sta bila konec koncev oba vključena tudi v
iniciativo »Prebudimo Slovenijo«. Tisti, ki oba dobro poznamo in jima zaupamo,
vemo da se bosta znala odločiti za SLO-delovanje!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Naj ponovim še svoj nasvet glede imena novega
gibanja. Za dvajset let naprej se je težko fokusirati. Če bomo kristjani le
skušali »spreminjati značaj slovenskega naroda«, nas bo povozil čas, tako kot
je Kocbeka… Fokusirati se je treba že na naslednje volitve!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Zato: <span class="Apple-style-span" style="color: purple;"><b>Fokus 2012</b></span> – <b>FO</b>rum <b>K</b>ristjanov za <b>U</b>spešno
<b>S</b>lovenijo <b>2012</b><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><b><br /></b></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;">Anton Tomažič<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12.0pt; line-height: 115%;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="background-color: white; font-family: 'Times New Roman', serif; font-size: 12pt; line-height: 115%;"><i>P.S. Morda bi v okviru <b>Socialnega tedna</b> in
»blogosfere« izvedli eno majhno »delavnico« in skušali sestaviti osnutek
»listine«, katero naj bi kasneje podpisale tiste slovenske stranke, ki imajo
iskren namen v predvolilnem času delovati zrelo, dostojanstveno, brez nizkih
udarcev in umazane kampanje – v povezavi z drugimi podobno usmerjenimi (zaradi
mene to med seboj podpišejo tudi leve stranke) – v dobrobit Slovenije. Če bi
nam to uspelo, vendar bi vodstva strank takšno iniciativo ignorirala, lahko še
vedno listino (»septembrska deklaracija«?) promoviramo z množičnim zbiranjem
podpisov.<o:p></o:p></i></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-75871526036053468922011-09-10T13:04:00.000+02:002011-09-10T13:04:05.549+02:00Fokus 2012<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-FTb0qhIRSV_0E9hLnKZIVGhVafO95VO1f-B6_w9WdvPQT1nJdw_aZeTf-7fhzKOTjgUrh1HqlEVvGEEZPyC95qX85sa6O4ulGlWwfZma7qu3Z0Cs25oJmWyKYoaqEimMYlXp99fdQIpY/s1600/fokus2012.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="109" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh-FTb0qhIRSV_0E9hLnKZIVGhVafO95VO1f-B6_w9WdvPQT1nJdw_aZeTf-7fhzKOTjgUrh1HqlEVvGEEZPyC95qX85sa6O4ulGlWwfZma7qu3Z0Cs25oJmWyKYoaqEimMYlXp99fdQIpY/s320/fokus2012.jpg" width="320" /></a></div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">V zadnjem času se zaradi prihajajočih
volitev poleg paničnih pobud slovenske levice po<span> </span>prenovi in iskanju odrešilnega mesije, tudi
na desnici pojavljajo zanimive iniciative, predvsem med kristjani (Prebudimo
Slovenijo, Fokus 2031). To je vsekakor dobrodošla popestritev slovenske
politične scene, koristna pa bo le v primeru, če bo prispevala k združevanju,
ne pa k nadaljnji (zgodovinsko tradicionalni) delitvi desnice.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Slovenija bo v naslednjih letih vsekakor
morala zaokrožiti svoje tranzicijsko obdobje tudi z eno močno, zrelo, zmerno,
evropsko usmerjeno krščansko-demokratsko stranko. Upajmo, da so bile volitve
leta 2008 zadnja napaka, ko smo izvolili Državni zbor brez takšne stranke, kar
si dežela z večinsko krščansko vero in tradicijo ne bi smela privoščiti. Vse
najbolj razvite evropske države imajo podobno usmerjene stranke v svojem
parlamentu in mi vsekakor sodimo v to civilizacijsko okolje. Ne smemo se
zgledovati po vzhodnih in južnih sosedih, ki imajo povsem drugačno tradicijo in
zgodovinsko ozadje!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Slabe izkušnje prvih treh let sedanje
vladne koalicije, ki z lahkoto eksperimentira z ultra modernimi pristopi in z
zapravljanjem stoletja negovanih vrednot (Družinski zakonik!) in prešibke
opozicije, ki bi to lahko preprečila, bo slovenskim volivcem slej ko prej
(upajmo, da že leta 2012!) odprlo oči in bodo ponovno podprli stranko, ki bo
branila preizkušene vrednote naših prednikov. »Civilna družba« se lahko še tako
brani (na primer gibanje »Za družino in pravice otrok«) agresivnega
liber(t)alizma, vendar se vse bistvene odločitve sprejemajo v parlamentu.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Ker bo slovensko gospodarstvo leta 2012
brez dvoma v zelo slabem stanju, bo seveda nujno, da vodenje države prevzame
desnica, ki je tradicionalno povsod boljši gospodar, posebno pa še v kriznih
časih. Dovolj močne in kvalitetne koalicije pa si ne moremo predstavljati tudi
brez močne krščansko-demokratske stranke.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Podobna napaka slovenskega volilnega
telesa je bila storjena leta 2007, ko je bil zavrnjen tako primeren, ugleden,
preizkušen, zaslužen (za osamosvojitev), uglajen, nepodkupljiv in
nekompromitiran kandidat za predsednika republike, kot je to Lojze Peterle. V
Sloveniji sicer nimamo predsedniške republike, vendar pa so številne (majhne,
vendar simbolno zelo pomembne) napake sedanjega predsednika gotovo dokaz, kako
važen je vrednostni kriterij za to pomembno funkcijo.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Kako bo do omenjene močne
krščansko-demokratske stranke v Sloveniji prišlo (prišlo pa bo gotovo!), lahko
samo ugibamo, obstajata pa gotovo dve glavni smeri: ali bo nastala povsem nova
stranka, ali pa se bo razvila iz kakšne že obstoječe.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Ker imamo glede povezovanja slovenske
desnice slabe izkušnje, tako iz pretekle kot polpretekle zgodovine, dvomim v
kakšno združevanje obstoječih strank in gibanj…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Kot najprimernejša kandidatka za tako
potrebno (tudi parlamentarno!) solidno stranko se tako kaže kar Nova Slovenija!<span> </span>Kdor si bo skrbno ogledal njeno spletno
stran, bo moral priznati, da gre za resno, zmerno, široko razvejano, dobro
organizirano, aktivno stranko, ki je očitno rezultat 10 letnega trdega dela
številnih njenih članov širom Slovenije. Tega bi se morali zavedati vsi tisti,
ki imajo skušnjave po ustanavljanju kakšne nove stranke s podobno provenienco…
No, saj takšnih (neuspelih) poskusov je v preteklosti bilo že kar nekaj…<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Šibka točka Nove Slovenije je v tem, da
trenutno ni parlamentarna stranka in da ji primanjkuje kakšnega bolj
»karizmatičnega« vodstva. Paradoksalno pa ima vsaj enega nesporno karizmatičnega
politika – Lojzeta Peterleta – kar med svojimi člani, vendar na žalost z njim
še ni našla skupnega jezika za tako potrebno enotnost.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Upam, da bo novo gibanje Lojzeta
Peterleta Fokus 2031 imelo za glavni cilj – najbolj koristen za Slovenijo – iskreno
združevalno delovati za celotno slovensko desnico. Samo v takšni zmagoviti
koaliciji bo ugodno mesto tudi za krščansko-demokratsko opcijo (pa naj se že
imenuje kakorkoli). V predvolilnem času, ko bodo (levo usmerjeni) mediji kar
tekmovali v podstavljanju polen in »ščuvanju« desnih strank ene proti drugi, je
rešitev le v iskrenem prizadevanju po enotnosti in iskrenem partnerstvu – bodimo
realisti – strank SDS, SLS in N.Si<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">S svojo politiko, vsaj v zadnjem mandatu
(pustimo zgodovini prejšnja obdobja) so (samo) te tri nedvomno dokazale, da
imajo veliko skupnih vrednot, dovolj za čisto desno povezavo (kasnejšo
koalicijo).<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Krščanska pobuda »Prebudimo Slovenijo«
in najnovejše Peterletovo gibanje bi lahko delovali kar skupaj, z glavnim
ciljem, da blažita morebitne nesporazume med omenjenimi tremi POMLADANSKIMI strankami,
pospešujeta njihovo sodelovanje, predvsem pa zavezo, da se ne bodo med seboj na
noben način »napadale«. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Tako kot so kristjani v vseh treh
strankah, bi to lahko izkoristili pozitivno, kot kohezivni element, za
povezovanje in v izogibanje medsebojnim negativnostim. Verjetno bi bil koristen
kar pismeni<span> </span>dogovor, da se do volitev
vsi odpovedujejo kakršnim koli medsebojnim »napadom«. Takšen »dogovor«<span> </span>(strank SDS, SLS in N.Si) bi lahko dobil
»zgodovinske« razsežnosti, saj bi brez dvoma omogočil zmago desnice na volitvah
in s tem večje možnosti za hitrejšo rešitev Slovenije iz vsesplošne krize.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Za dvajset let naprej se je težko
fokusirati. Če bomo kristjani le skušali »spreminjati značaj slovenskega
naroda«, nas bo povozil čas, tako kot je Kocbeka… Fokusirati se je treba že na
naslednje volitve!<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Zato: Fokus 2012 – FOrum Kristjanov za
Uspešno Slovenijo 2012<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<span style="color: #333333; font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 9.0pt; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL;">Anton Tomažič<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="background: white; line-height: 13.5pt; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; vertical-align: top;">
<br /></div>
Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-74867647829514598922011-08-16T17:19:00.000+02:002011-08-16T17:21:16.910+02:00Karibi 2010<div style="width:260px;padding:0;margin:0;border:none;background:#000 url(http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/ta-0298-1b44-dc19/eb/04e4a87bc9/bg)0 0 no-repeat"><embed width="260" height="150" src="http://images.travelpod.com/bin/tripwow/flash/badge.swf" flashvars="xmlPath=http%3A%2F%2Ftripwow.tripadvisor.com%2Ftripwow%2Fta-0298-1b44-dc19%2Fbadgexml%3Feb%3D04e4a87bc9%26ref%3D" base="http://images.travelpod.com/bin/tripwow/flash/" type="application/x-shockwave-flash" quality="high" bgcolor="#000000" name="TripWow" wmode="opaque" pluginspage="http://www.macromedia.com/go/getflashplayer" allowscriptaccess="always" allowfullscreen="true"></embed><!-- Use of this widget is subject to the terms stated here: http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/widget_terms.html --><div style="width:260px;padding:0;margin:0;border:none;background:#fff;font-family:verdana,sans-serif;color:#999;text-align:justify;font-size:9px"><a href="http://tripwow.tripadvisor.com/tripwow/ta-0298-1b44-dc19" style="color:#c60">Karibi 2010 Slideshow</a>: Anton’s trip from <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g34438-Miami_Florida-Vacations.html" style="color:#c60">Miami</a>, <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g28930-Florida-Vacations.html" style="color:#c60">Florida</a>, <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g191-United_States-Vacations.html" style="color:#c60">United States</a> to 3 cities <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g147404-St_Thomas_U_S_Virgin_Islands-Vacations.html" style="color:#c60">St. Thomas</a>, <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g147416-Nassau_New_Providence_Island_Bahamas-Vacations.html" style="color:#c60">Nassau</a> and Saint Martin (near <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g147346-St_Maarten_St_Martin-Vacations.html" style="color:#c60">St. Maarten/St. Martin</a>, <a href="http://www.tripadvisor.com/Tourism-g147346-St_Maarten_St_Martin-Vacations.html" style="color:#c60">St. Maarten/St. Martin</a>) was created by <a href="http://www.tripadvisor.com" style="color:#c60">TripAdvisor</a>. See another <a href="http://tripwow.tripadvisor.com/slideshow/bahamas.html" style="color:#c60">Bahamas slideshow</a>. Create a free <a href="http://tripwow.tripadvisor.com/" style="color:#c60">slideshow with music</a> from your travel photos.</div></div>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-90102679456200917332010-12-19T11:56:00.003+01:002010-12-19T12:00:54.642+01:00Saj ni tako hudo<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkp4clDI4oMKdufrcV1WeBXWMTCo9WZLC3ZIwr-eAO5mKqQEVbx6zkI_7t0wLhlsnQzM6PyZs-RJjiQAuJIiifSNwV-7qJHrbqB9BvlLJl4n-XNa97sE83r8sfy5fXjzxQUNjkrZ-vB3vL/s1600/Vr%25C5%25A1i%25C4%258D+039.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 235px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkp4clDI4oMKdufrcV1WeBXWMTCo9WZLC3ZIwr-eAO5mKqQEVbx6zkI_7t0wLhlsnQzM6PyZs-RJjiQAuJIiifSNwV-7qJHrbqB9BvlLJl4n-XNa97sE83r8sfy5fXjzxQUNjkrZ-vB3vL/s320/Vr%25C5%25A1i%25C4%258D+039.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5552346654613837202" /></a><br />V gozdu po navadi vidimo le drevesa. Da pa bi videli gozd kot celoto, se je treba nekoliko oddaljiti in po možnosti tudi dvigniti. Jaz sem se pred 10 leti precej oddaljil od Slovenije, po hudi nesreči na karibskem otoku Nevis, pa tudi skoraj od življenja. Osem dni osamljene borbe z naravo in gledanja smrti v oči je temeljito spremenilo moje življenje. Predvsem znam od tedaj naprej ločiti bistvene od nebistvenih problemov ter biti hvaležen za vsak dodaten dan življenja ter za neštete drobne radosti, ki jih prinaša.<br /><br />Za to grenko izkušnjo sem Bogu zelo hvaležen, saj me je z njo utrdil, pa tudi razsvetlil. Ne morem si kaj, da ne bi vsaj občasno nastopal tudi kot nekakšen pričevalec: »Hej, ljudje, ne sekirajte se po nepotrebnem! Kaj pa je to takega, če morate kakšno urico potrpeti v prometni zagati? Ali ste zaradi tega v eksistenčni stiski? Ali ste tako žejni, da bi morali piti svoj urin, kot sem ga moral takrat jaz? Ali obstaja resna možnost, da ne boste mogli več videti svojih najbližjih?« Z nekaj takšnimi samo-vprašanji se lahko razumen človek kar hitro potolaži…<br /><br />Tako se lahko tudi na širšem nivoju potolažimo za »usodo« Slovenije! Kdor se lahko (vsaj v mislih) malo oddalji ali pa pogovori z nevtralnim zunanjim opazovalcem naše domovine, bo moral priznati, da je tale »gozd« precej drugačen, kot nam ga slikajo panični politiki in senzacionalistični mediji.<br /><br />Ali je Slovenija po dvajsetih letih samostojnosti res ena sama polomija? Ali res ni več pravna in socialna država? Ali res demokracija ne deluje? Ali res ne premoremo kakšne solidne stranke ter vsaj nekaj poštenih politikov? Ali je res treba ukiniti še referendum kot zadnje orodje za korekcijo slabe politike? Ali nam res vladajo odtujeni centri moči ter tajkuni iz ozadja? Ali je res celotna uprava korumpirana, pravosodje pa nesposobno? Ali res vse bolj prevladuje revščina in izkoriščanje s strani turbokapitalistov ter pogoltnih direktorjev? Ali slovensko gospodarstvo res ne bo vzdržalo prevelike davčne obremenitve in se bodo zaradi neugodne zakonodaje v tujino preselili vsi najboljši podjetniki? Ali nam bo v nekaj letih propadel pokojninski sistem, večina postaranega prebivalstva pa se bo znašla na meji revščine?<br /><br />Saj ne rečem… v vsakem od gornjih namigov je kanček resnice. Ampak, ljudje moji, samo kanček! To so le nekatera preperela drevesa okrog vas! Malo se dvignite, razglejte ter premislite… in videli boste, da pa gozd ne izgleda kot eno samo pogorišče!<br /> <br />Današnja Slovenija je, objektivno ter primerjalno gledano – povsem normalna dežela! V globalnem okolju in v luči splošne gospodarske krize ima sicer simptome številnih bolezni, ampak, katera država jih pa nima? Z njimi se je pač treba soočiti, se jim upreti, vzeti zdravila, jih premagati in (pre)živeti naprej!<br /> <br />Poslušajmo pametne ljudi, ignorirajmo paničarje! Po mojem mnenju se Sloveniji še resetirati ni treba… saj se ob takšnem šoku lahko izgubi preveč zgodovinskega spomina in dobrih izkušenj. Potrebno se je do neke mere reformirati, nikakor pa ne reformatirati! Še ena revolucija? Ne, hvala! Potrpimo tudi s sedanjo vlado: na oblast je prišla povsem legalno in legitimno – za štiri leta. Predčasne volitve gredo v smer izrednih razmer, teh pa nam ni treba. Opozicija naj pa še malo potrpi: čez dve leti bo imela za zmago še več možnosti kot danes…<br /><br />Poročilo Združenih narodov pod naslovom »Resnično bogastvo narodov 2010« je gotovo najbolj objektivno za oceno Slovenije v primerjavi z vsemi drugimi državami, ne odraža pa samo gospodarskih kriterijev, temveč še številne druge pokazatelje, ki vplivajo na kvaliteto življenja. In tukaj se je Slovenija uvrstila na zavidljivo 29. mesto! <br /><br />Kdo ima potem pravico, da bije plat zvona? Ali nismo pravi srečkoti, da živimo v tako lepi deželi, na tako ugodni in razviti lokaciji, vključeni v razvito Evropo, ki ne pozna ne žeje ne lakote? Koliko je še veliko večjih narodov (na primer Kurdi), ki nimajo svoje države in je tudi še dolgo ne bodo imeli? Koliko pa je še držav po svetu, kjer bi imeli bistveno več svobode in demokracije, kot ju imamo Slovenci? Ali ni lepo potovati po celem evropskem kontinentu brez postankov na mejah? Ali ni slovenščina uradni jezik Evropske unije? Ali niso tuji obiskovalci navdušeni nad lepoto Slovenije, njenih gora, gričev in dolin ter morja? Ali ni Slovenija relativno varna dežela, kjer lahko mirno potuješ po samotnih cestah in se sprehajaš po nočnih ulicah? Ali Slovenija res ni pravna država, ko pa imajo sindikati ter civilna družba tako velik vpliv na zakonodajo, da vlada komaj lahko spelje kakšno reformo? Ali Slovenija res ni socialna država, ko pa se velik del javnih sredstev porabi za socialne pomoči (za mnoge celo preveč) in mnogim brezposelnim to kar odgovarja? Ali so bili nakupovalni centri že kdaj bolj obiskani in vozički bolj polni?<br /><br />Pošteni odgovori na gornja vprašanja nam pač lahko izostrijo sprevrženo ogledalo (katero nam seveda »po službeni dolžnosti« vsakodnevno nastavlja predvsem opozicija, česar ji tudi ne moremo zameriti) ter pokažejo realno sliko, ob kateri se nam ni treba sramovati pred mnogimi drugimi nacijami, katere kriza še bolj stiska.<br /><br />Ob polnoletnosti naše države Slovenije in ob 20-letnici našega slavnega plebiscita lahko, upoštevaje tudi vse številne težave, še vedno lahko na vprašanje: »Ali se je osamosvojitev sploh splačala?« mirno in ponosno odgovorimo pritrdilno! Sploh pa, če si zamislimo druge alternative, katere so bile tedaj možne! Ne pozabimo, da bi se 10-dnevna vojna lahko končala tudi drugače, kot se je! Bodimo hvaležni, da smo se iz takratnega balkanskega vrelega lonca krvave vojne izvili tako spretno in da nas danes ne bremenijo spomni na tisoče nepotrebnih mrtvih sorodnikov in porušenih hiš!<br /><br />Upoštevati je treba tudi zgodovinske izkušnje, da je za celitev ran po daljših obdobjih totalitarizmov in sistematičnega pranja možganov nad celimi generacijami, potrebno vsaj še toliko časa, kot je trajalo nasilno obdobje. Ker v Sloveniji nismo imeli demokracije vsaj 50 let (od cca 1940 do 1990), bo potrebno za popolno normalizacijo vsaj toliko, torej tam nekje do 2040…<br /><br />Upam, da bo ta moja slika slovenskega gozda »iz zadostne oddaljenosti« vsaj kakšnemu bralcu odprla oči ter mu malo razsvetlila praznične dni. Če ni ravno hudo bolan ali v drugih resnih osebnih težavah, potem naj mi kar verjame: »Saj ni tako hudo!«, vsaj s Slovenijo ne!<br /><br />Pa še edini praktičen nasvet, ki mi pride na misel: »Malo potrpimo, bodimo strpni in vsak po svojih močeh pomagajmo, da našo slovensko barčico prekrmarimo preko viharne krize; ne prepirajmo se po nepotrebnem; ne nasedajmo levim in desnim demagogom, na naslednjih volitvah pa dobro premislimo, komu bomo oddali svoj glas, da bomo za svoje voditelje izbrali čim bolj poštene in zanesljive politike!«Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-54019240111335615032010-12-16T06:41:00.002+01:002010-12-16T06:45:38.752+01:00Intervju za Nedeljski dnevnik<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlgB6Mii4xyUjbBCpiaSdhg9di7gd956h2MFclqcnE4boO1lc6vn9QH0a-yxLqHvt4lWw9nJ5fB-a2zen6IeRcXvDrN29PmT_HpCZwhEKn4Tg5417CjApQoTDDQ65yELiuzjm_Yovn6-Xz/s1600/Uspesen+moski+1+m.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 300px; height: 250px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlgB6Mii4xyUjbBCpiaSdhg9di7gd956h2MFclqcnE4boO1lc6vn9QH0a-yxLqHvt4lWw9nJ5fB-a2zen6IeRcXvDrN29PmT_HpCZwhEKn4Tg5417CjApQoTDDQ65yELiuzjm_Yovn6-Xz/s320/Uspesen+moski+1+m.jpg" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5551152169743661970" /></a><br /><span style="font-weight:bold;">1. To je rubrika Uspešni moški. Kaj si predstavljate pod pojmom uspešni moški?</span><br /><br />Kitajci se dejali, da mora pravi moški: zaploditi sina, vsaditi drevo in napisati knjigo. Jaz imam vse to že za sabo, vendar mislim, da je za 21. stoletje treba definicijo malo posodobiti. Po mojih merilih naj bi moški uspel, če si ustvari družino in poskrbi za njeno stabilno materialno ter duhovno podlago. Zelo uspešen pa je, če poleg tega doseže kaj izjemnega še na kakšnem drugem področju: na primer, če ima cvetočo kmetijo, če je priljubljen učitelj, dober novinar ali uspešen evropski poslanec…<br /><br /><span style="font-weight:bold;">2. Ste diplomirani pravnik, vendar večji izziv ste našli v računalništvu, še posebej po tistem, ko ste leta 1995 vzpostavili pravni in poslovni informacijski sistem IUS-INFO. Zelo zgodaj ste ugotovili možnosti računalnikov in kasneje interneta?</span><br /><br />IUS-INFO sem vzpostavil že leta 1989, ko še vedeli nismo za internet (BBS - računalnik je bil preko modema direktno povezan na telefonsko linijo). Mislim, da je bila to prva komercialna baza podatkov Sloveniji. Tudi kot poslanec v prvi demokratično izvoljeni Skupščini RS sem prvi javno uporabljal prenosnik in bil zato takrat (1990) kar priljubljena tarča fotografov. Pravilno ste navedli letnico 1995 kot začetek IUS-INFO preko interneta. Ta novi medij je bil za nas – ponudnike pravnih informacij – kot pravi blagoslov: dotlej smo se morali ogromno ukvarjati s tehnologijo (komunikacij), odslej pa predvsem z vsebino, kar je še povečalo našo kvaliteto ter zadovoljstvo uporabnikov.<br /><br /><span style="font-weight:bold;">3. Kaj vas žene k nenehnemu iskanju nečesa novega? Na koncu ste patentirali tudi napravo za povečano varnost kolesarjev in smučarjev?</span><br /><br />Kaže, da imamo (nekateri več, nekateri manj) ustvarjalnost že kar prirojeno. Mene vedno vleče na tista področja, kjer se lahko »pogrunta« kaj novega in samo tu najdem pravo zadovoljstvo. Kot vsak podjetnik sem tudi sam občutil tole zadnjo krizo in se z njo tudi še vedno borim. V družbi IUS SOFTWARE smo se tako še hitreje »vrgli« na sosednji hrvaški trg z lokalnim IUS-INFOm, za kar so nas Finance uvrstile med »Lomilce krize«. Odločil pa sem se, da bom poskusil tudi s kakšnim povsem novim področjem – s fizičnim produktom. Naprave, katero omenjate, tako nisem samo patentiral, ampak sem se lotil tudi njene realizacije (popolni »Greenfield«), tako da sem zbral odlično ekipo mladih strokovnjakov, s katerimi smo skupaj ustanovili družbo »POZOR 360 opozorilne naprave d.o.o«, izdelali (zelo natančen) poslovni načrt in upam, da bodo že v naslednjem letu kolesarji (po vsem svetu!) imeli izdelano napravo, ki jih bo opozarjala na nevarnosti (katere jim prežijo od zadaj) in da bomo s tem tudi povečali varnost v prometu. Si lahko predstavljate večje zadovoljstvo od tega, če nam bo to uspelo?<br /><br /><span style="font-weight:bold;">4. Omenila sva že, da ste pravnik, vendar lahko zapišemo posebnost. Od vas je prišla iniciativa za mednarodni projekt komercialnega pristopa k razvoju umetne inteligence v pravu AI-in-Law in celo ustanovili ste mednarodno družbo AI-in-Law Future Technologies LLC. Pa ne, da nam bodo sedaj sodili računalniki?</span><br /><br />Zakaj pa ne? Ali mislite, da bi bili nesposobni ali celo pristranski? Prav nasprotno! V Ameriki so ugotovili, da v povprečju (beli) sodniki obsodijo črne kriminalce na 20% višje zaporne kazni, kot pa bele. Pa verjetno niti ne namenoma, ampak podzavestno. Računalniški sodnik pač glede barve kože storilca ne bi imel niti najmanjšega (podzavestnega) predsodka. Da o raznih političnih vplivih niti ne govorimo… Pa da se ne boste ustrašili: računalniki nam (še dolgo) ne bodo sodili, bodo pa lahko odlični (neprecenljivi!) delovni pripomočki – sodnikom. Že v okviru zgoraj omenjenega našega projekta bomo v zadnji fazi prišli do kompletnega računalniškega osnutka sodbe – z obrazložitvijo vred! Kar pomislite, s koliko različnimi spremenljivkami se mora spopasti sodnik (samo predpisov, judikatov in drugih pravnih dokumentov na IUS-INFU je že preko milijon!). To je tako kot pri šahu: sprva so še zmagovali ljudje, sedaj pa že dolgo računalniki. Umetna inteligenca pa je zelo napredovala tudi v medicini in je že dokazano, da – če so vneseni vsi podatki o simptomih – računalnik poda zanesljivejšo diagnozo, kot jo lahko zdravnik.<br /><br /><span style="font-weight:bold;">5. Ste med ustanovitelji nekaj podjetij, vaših je nekaj projektov in vsi so uspeli. Kaj je potrebno za uspeh? Ideja, denar, zveze?</span><br /><br />Vsi pač niso uspeli. Takšnega podjetnika ni, da bi mu uspeli vsi projekti. Bistvena je seveda ideja. Brez dobre ideje si ni mogoče predstavljati kakršnegakoli podjetniškega uspeha. Prav tako pa niso dovolj samo ideje. Poznam(o) ljudi, iz katerih kar žubori idej… pa nikoli nič ne realizirajo. Za to so potrebne spet druge lastnosti in združevanje sil, iskanje partnerjev, sodelovanje, iskanje sinergij. Enotne formule pač ni. Bodite pa skeptični do tistih avtorjev, ki napišejo knjigo »Kako ustanoviti uspešno podjetje?«, pa sami nimajo nič pod palcem… Denar? Ja, tako kot v zasebnem življenju: »Saj denar ni vse. Je pa lahko velika ovira (do uspeha) če ga ni!«. Tudi najboljši podjetniki (takšni še sploh) potrebujejo za realizacijo svojih projektov denar in danes so pač težki časi za pridobitev kreditov. Tudi sam sem se v celotni 22-letni podjetniški »karieri« moral ves čas ukvarjati s tekočo likvidnostjo in se tudi še sedaj. Za primer projekta ki mi (še) ni uspel, naj navedem portal www.informiran.si , kjer so zbrani zelo koristni in prijazni »pametni obrazci«. Skupaj s partnerji smo naredili nekaj zelo inovativnega in obetajočega (za kar smo rabili več kot pet let), vendar prave eksplozije uspeha (še) ni, ker za te uporabnine (moj izraz) skoraj nihče ne ve. Potrebni bi bilo (bo) vložiti kar precejšnja sredstva v promocijo in marketing, potem se bo pa odprlo.<br /><br /><span style="font-weight:bold;">6. Uspešnež težko uspe povsem sam, potrebuje sodelavce. Vi ste jih imeli in jih imate veliko. Kako jih izbirate, kako prepoznate tistega, s katerim boste lahko delali?</span><br /><br />Res je: v podjetništvu se vse začne in konča pri ljudeh. Sam nisem bil (skoraj) nikoli pri svojih družbah oziroma projektih tudi menedžer, zato je bilo še toliko bolj pomembno, da sem našel in obdržal dobre direktorje in druge vodilne. Imel sem srečo, saj me niso nikoli razočarali ali celo prevarali (z eno samo izjemo). Z njimi skušam tudi vzpostaviti in ohranjati topel človeški odnos, saj to zelo olajša komuniciranje. Praviloma se med sabo tudi tikamo. Opažam pa, da mnogim podjetnikom in tudi direktorjem manjka (in s tem izostane tudi uspeh) prav to, da bi znali delegirati. Potem se pa pritožujejo, kako da so preobremenjeni in delajo tja v pozne večerne ure. Glede drugih kadrov je pa tudi (vedno bilo) tako, da skoraj nikoli nikogar kar redno ne zaposlimo, na podlagi prijave, pogovora in CV-ja. Kje pa! Za redno zaposlitev moramo kandidata res dobro spoznati. Po navadi se začne s študentskim in honorarnim delom (vsaj doslej je bilo tako), nato poskusno, nato za določen čas… in ko nekoga zaposlimo za nedoločen čas, ga res že dobro poznamo.<br /><br /><span style="font-weight:bold;">7. Leta 2001 se vam je na karibskem otoku Nevis pripetila nesreča v gori in prav vam je prišlo tudi znanje iz preteklosti, saj ste bili včasih tudi planinski vodnik, markacist in ste opravili tudi alpinistični tečaj. Kako je s temi znanji nasploh, nekateri jih naredijo na zalogo, drugi nič?</span><br /><br />Vsa ta znanja so gotovo zelo koristna in bi vsakemu, posebno pa še mladim ljudem, svetoval, naj se kar izobražujejo ter izpopolnjujejo (skavti, planinci, razni športi). Verjetno jim bo enkrat še kako prav prišlo, tako kot je meni plezalni tečaj. Res si ne predstavljam, če bi takrat na Nevisu znal premagati tiste stene brez znanja, katerega sem k sreči imel.<br /><br /><span style="font-weight:bold;">8. V krizi smo. Kaj nas bo rešilo?</span><br /><br />To je pa vprašanje za milijon dolarjev. Pa poskusimo: v krizo smo padli skupaj z drugimi, torej lahko pričakujemo, da se bomo tudi skupaj iz nje izvlekli. Ta misel pa nas seveda ne sme uspavati, da bi kar čakali, ampak se moramo vsi skupaj truditi, vsak po svojih močeh. Jaz še najbolj računam na tradicionalno slovensko marljivost, delavnost, iznajdljivost, podjetništvo, še najmanj pa na (to) vlado. Čez dve leti bo treba pa spet izvoliti desnico, ki je praviloma povsod po svetu bolj uspešna na gospodarskem področju in v kriznih razmerah.Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-68801205606867396872010-09-21T19:50:00.004+02:002010-09-21T19:55:02.910+02:00Novi Demos<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiX-iyahgPbsILMl6BjscaOqA1V17lkQeS_UJqJY-2w_JZLLtcdqVJVdC6pVCBw_O6-lmdjSt3cftSeAtdvQdQYTUenDkqpdEDEZzqQ1qDatsaVUPOhCupqjQi7Z8c5JSRLMsAME8zCMQO0/s1600/IMG_0225.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 234px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiX-iyahgPbsILMl6BjscaOqA1V17lkQeS_UJqJY-2w_JZLLtcdqVJVdC6pVCBw_O6-lmdjSt3cftSeAtdvQdQYTUenDkqpdEDEZzqQ1qDatsaVUPOhCupqjQi7Z8c5JSRLMsAME8zCMQO0/s320/IMG_0225.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5519426776855034642" /></a><br />Kdor bo vzel v roke knjigo »Demos na Kamniškem«, katero so spomladi izdali tamkajšnji »veterani« iz časa slovenske pomladi, se bo strinjal, da bi bilo koristno podobne knjige pripraviti tudi za vse druge tedanje občine (katerih je bilo okrog 60). Demos namreč niso sestavljali le vodilni politiki v Ljubljani, temveč je bil dejansko in izrazito široko ljudsko gibanje, brez katerega ne bi prišlo niti do kvalitetne demokracije in še manj (nikoli) do osamosvojitve Slovenije. Vse dosedanje knjige pa so se doslej omejevale v glavnem le na najbolj znane politike in dogodke, niso pa mogle predstaviti veliko drugih zanimivih lokalnih (vendar zelo pomembnih) zgodb, ki bi šele vse skupaj dajale pravo sliko in veličino dogodkov iz ključnega obdobja 1988 do 1992.<br /><br />Ko smo se družili ob predstavitvi navedene knjige (za katero upamo, da bo dobila več posnemovalcev), smo med drugim slišali tudi številne pripombe (pritožbe), kako mačehovsko se dostikrat sodobna država, pa tudi marsikatere lokalne skupnosti obnašajo do ljudi, ki so imeli ključno vlogo pri demokratizacijskih in osamosvojitvenih procesih. Vse pogosteje se ob uradnih proslavah »šopirijo« politiki, ki niso imeli nič z osamosvojitvijo Slovenije, ali pa so jo celo ovirali.<br /> <br />Sam imam to srečo, da sem velikokrat povabljen na uradne proslave (ob pomembnih obletnicah) kot bivši poslanec v tedanji Skupščini RS, mnogi moji kolegi iz tedanjih časov, ki so imeli vsaj toliko zaslug (ali pa še več) kot jaz, vendar niso bili ravno izvoljeni, pa ne dobijo nobenih vabil več, kaj šele kakšno besedo zahvale.<br />Vsem skupaj pa nam je seveda »zavrelo« ob takšnih (pomembnih!) simboličnih dejanjih, kot je bilo odlikovanje Predsednika republike bivšemu šefu Udbe…<br /><br />Zato sem z veseljem pozdravil predlog (kamniških kolegov) za ustanovitev društva Demos, ki naj bi predvsem skrbelo za ohranjanje tradicij slovenske pomladi, zbiranje in publiciranje zgodovinskega gradiva, pa tudi za medsebojno obveščanje ter evidentiranje (naslovov) pomembnih nosilcev demokratizacije in osamosvojitve. Organizacija društva naj bi bila podobna, kot jo ima društvo General Maister: krovna organizacija na nivoju države ter občinska ali medobčinska društva.<br /> <br />Potem ko sem te namere omenil v svojem dnevniku, katerega sem pisal za Sobotno prilogo Dela, sem dobil za to idejo veliko odobravanja in simpatij.<br /><br />V času priprav na ustanovitev Društva Demos, pa nas je (prijetno) presenetilo vabilo na plenarni sestanek iniciative za ustanovitev združenja »Veterani slovenske osamosvojitve« (VSO), kot so ga podpisali Lojze Peterle, Tone Krkovič, Igor Bavčar in Janez Janša. Pri tem pa naj bi šlo za »združenje vseh državljanov in državljank RS, ki so dejavno sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije«.<br /><br />Očitno gre za podobne nagibe, kot pri naši ideji o Društvu Demos, saj je »namen VSO ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve na podlagi pristnega zgodovinskega spomina... Resnica o procesih osamosvojitve lahko prepreči manipulacije z veteranskimi združenji.«<br /><br />To smo videli tudi iz uvodnih in pozdravnih govorov na sestanku 20. septembra v Ljubljani, na katerem se je zbralo veliko »veteranov« in simpatizerjev, predvsem seveda pomladne »demosovske« provenience. Veselimo se ustanovnega sestanka združenja, ki je bilo že napovedano za tako pomemben datum, kot je 20-letnica plebiscita – 23. decembra.<br /><br />Ker smo se v sproščenem in demokratičnem vzdušju zedinili, da je treba za ustanovni sestanek te pomembne (to si že sedaj upam trditi) nove organizacije pripraviti kvalitetne materiale (pri čemer se lahko morda najde še bolj primerno ime), štejem, da smo s tem nekako kar odprli neke vrste javno razpravo in se je z veseljem tudi udeležujem. Tudi z naslednjimi pomisleki in razmisleki:<br /><br />Meni je še najmanj všeč samo ime - veterani. Prvotni izraz je iz vojaškega področja (pri Rimljanih) ter po navadi povezan tudi s kakšnimi bonitetami, kar pa je v tem primeru popolnoma neprimerno. Prepričan sem, da nihče iz množice na iniciativnem sestanku ni imel kakršnegakoli pričakovanja po kakšnih privilegijih (še najmanj materialnih) in bi bilo zato škoda, da bi samo zaradi (neprimernega) imena lahko trpel »image« novega združenja.<br /><br />Še bolj moteče pa je dejstvo, da takšna definicija »veteranov« izključuje marsikaterega potencialnega člana, ki bi upravičeno in z veseljem sicer lahko sodeloval v novi organizaciji. Gre predvsem za ljudi, ki so bili takrat še premladi (dijaki in študenti, ki so se z veseljem udeleževali pomembnih sestankov, srčno pomagali pri podpornih aktivnostih) ali pa se iz kakšnih drugih razlogov (takratno bivanje v tujini) ravno ne bi mogli označiti kot »dejavne«. Da niti ne omenjam mladih ljudeh, ki so šele kasneje odrasli, spoznali in sprejeli vrednote slovenske pomladi, osamosvojitve, Demosa… in ki bi z veseljem sodelovali v novi organizaciji pri ohranjanju narodne samozavesti in identitete.<br /><br />Ker tudi sam (še) nimam boljšega imena (kot VSO), se mi je v vrtincu idej ustavila misel na izrazu »Varuhi resnice«, kot je dal svojemu uvodniku v Sobotni prilogi naslov Ali Žerdin. Čeprav je komentator ta izraz uporabil ironično, pa v bistvu ni daleč od »resnice«. Seveda bi prav mi »veterani« ali pa »demosovci« radi ohranili »pristni zgodovinski spomin«! Zavedamo se tudi, da je dve desetletji po osamosvojitvi čas tudi za »poglobljeno refleksijo« in bi pri tem radi tudi sodelovali, ne da bi »držali roko nad resnico«. Do družbenega dialoga ima pravico vsak slovenski državljan, levi ali desni. Tako kot imamo do tega pravico mi, »dejavni subjekti« tedanjih dogodkov. Mimogrede: v naše združenje bi več kot sodil tudi Ali Žerdin, ki je bil, tako kot tudi Rosvita Pesek in še številni drugi (tedaj dejavni) novinarji bistven sokreator demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.<br /><br />Bolj delikatno pa je vprašanje: Ali bi bilo lahko novo združenje kar nekakšen »Novi Demos«? Kot mi je znano, so sklicatelji iniciativnega sestanka med drugim vabili VSE tedanje poslance, tudi tiste, ki so bili tedaj opozicija. Po odzivu sodeč pa smo bili za novo organizacijo navdušeni (spet?) predvsem bivši »demosovci«. Iz vljudnosti in politične korektnosti (da nam ne bi kdo očital, da si »prisvajamo« osamosvojitev) pač nismo kaj dosti omenjali Demosa.<br /><br />Prav zanima me, kakšna bo slika po pregledu »pristopnih izjav« za novo združenje. Če se bo večina takratne »leve opozicije« pridružila očitno in javno napovedanemu ignoriranju novega združenja (kot sta to napovedala že France Bučar in Spomenka Hribar), potem bomo v njem dejavni skoraj sami »demosovci« in v tem primeru ne vidim razloga, da bi še naprej bili sramežljivi…<br /><br />Morda pa Slovenija res že spet potrebuje kakšno takšno široko ljudsko gibanje, kot bi bil »Novi Demos«?Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-80086619916352921612010-09-16T09:16:00.002+02:002010-09-16T09:18:09.038+02:00Po nepotrebnem razočarani<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0M83rDMlIQRWTVDdSlzVTlvW5imi5tLTkkzgtI7CK2AHPEfhyphenhyphenNcM5EFF9sqf1hxhY-pY-yRjB7Sg46F24yasC3_ZGIi-EZX_P2VkMXjbIEkrny5QvUHS5RU3OSNm65vZE-93-oov3IROV/s1600/EU1.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 239px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg0M83rDMlIQRWTVDdSlzVTlvW5imi5tLTkkzgtI7CK2AHPEfhyphenhyphenNcM5EFF9sqf1hxhY-pY-yRjB7Sg46F24yasC3_ZGIi-EZX_P2VkMXjbIEkrny5QvUHS5RU3OSNm65vZE-93-oov3IROV/s320/EU1.jpg" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5517407208223687074" /></a><br />Ko smo sinoči gledali našega zunanjega ministra Samuela Žbogarja, kako je v potu svojega obraza ves ogorčen "izrazil globoko razočaranje, da brez nekega razumnega razloga" v prvem valu imenovanj v evropsko zunanjo službo visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton ni izbrala dveh odličnih slovenskih kandidatov, ki sta se uvrstila v ožji izbor, mu je verjetno večina gledalcev v mislih kar pritrjevala.<br /><br />Meni pa se zdi, da je minister neupravičeno pričakoval, »da se bo upoštevala geografska uravnoteženost« in da tudi če bi se, še vedno ne moremo kar zahtevati, da bomo med 29 imenovanimi diplomati Slovenci v vsakem primeru imeli vsaj enega.<br /><br />Vodje diplomatskih misij (nekakšni »veleposlaniki EU«) ne bodo zastopali interesov svojih držav (jih tudi ne bi smeli kakorkoli privilegirati!), ampak samo interese Evropske unije kot celote. V tem smislu kot kriterij pri izbiri sploh ni relevantno število 27 (držav članic EU), ampak kvečjemu skupno število državljanov – 500 milijonov – in temu ustrezno število izobraženih ter razpoložljivih diplomatov. Po tej kadrovski logiki pa lahko Slovenija pričakuje ob raznih razpisih (pri katerih morajo imeti vsi prijavljeni enake možnosti, ne pa da so tisti iz majhnih držav kakorkoli privilegirani), da bo izbran vsak 250. kandidat. Na diplomatskem področju pa še posebej, saj imajo velike članice EU (na primer Francozi) neprimerno večji kadrovski potencial, kot pa Slovenija.<br /><br />Nelogično je tudi pričakovanje, da naj bi imeli prednost kandidati iz sosednjih držav. Prej nasprotno: bolje je, da so iz oddaljenih (bolj nevtralnih) držav in s tem tudi manj »kontaminirani« z lokalno mentaliteto. Danski ambasador (EU) bo v kakšni balkanski državi dosti manj podvržen možnosti korupcije, kot pa slovenski in bo tudi dosti manj možnosti, da ponoči pijan povzroči prometno nesrečo.<br /><br />Da mi ne bi kakšen patriot zameril, ker tako zanemarjam »interese Slovenije«, naj ga opozorim, da ne gre toliko za interese Slovenije, kot za interese koga, ki se je že videl v sanjski službi s sanjsko plačo. Nimam pojma, kateri so bili slovenski kandidati, si pa upam ugibati, da ponudba ni bila daleč od običajnega »odlaganja (ali nagrajevanja) kadrov« a la Rop, Cvikl, itd. <br /><br />Posebnih slovenskih interesov namreč veleposlanik EU v Črni gori namreč sploh ne bi smel zastopati, saj bi mu potem lahko to pristranskost upravičeno očitala Ashtonova. Potem od tega tudi ne bi imela Slovenija nobene direktne koristi.<br /><br />Upam, da se naš zunanji minister ne bo preveč osmešil, ko bo na naslednji večerji s kalimerovskim pritoževanjem svojim kolegom pokazal, da ne razume bistva logike funkcioniranja velike mednarodne skupnosti.Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-22714393183705337362010-09-09T08:22:00.003+02:002010-09-09T08:26:29.613+02:00Preživeti ali zaživeti?<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeNWGXpzeZ7E_d9R5giU8ZxESi1_JE_xU-lfEbCYMO5S7TY1jCRK6UnMhobUJ8TDKg0qOn_TQUUuVvYGrnqeSDWczkc6KvfEFg2gNJ0SFVBLYvzVSyexVNPW5DJ-993wJNj8ZQokfE3cIx/s1600/Jelovica+2010+054.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 227px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeNWGXpzeZ7E_d9R5giU8ZxESi1_JE_xU-lfEbCYMO5S7TY1jCRK6UnMhobUJ8TDKg0qOn_TQUUuVvYGrnqeSDWczkc6KvfEFg2gNJ0SFVBLYvzVSyexVNPW5DJ-993wJNj8ZQokfE3cIx/s320/Jelovica+2010+054.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5514796325838780818" /></a><br />Seveda je treba najprej preživeti, da bi lahko naprej (za)živeli. Prazen žakelj ne stoji pokonci. Prava dilema je bila seveda nakazana že v Stari zavezi: ali se zadovoljiti že s polnimi lonci mesa, ali (po)iskati kaj več? Danes bi to vprašanje lahko parafrazirali tudi v naslednji obliki: »Ali naj se Kitajci kar lepo zadovoljijo z gospodarskim uspehom in naraščajočim standardom (pod vodstvom komunistov, ki s pomočjo cenzure omejujejo celo svobodo govora) ali pa naj zahtevajo demokracijo (in s tem tvegajo tudi hude družbene konflikte)?<br /><br />Dostikrat se ob tem vprašanju pomešajo dileme, katere ima lahko posameznik ali pa večja družbena skupina (predvsem narod). Ko slišimo stokanja »Ali smo se za to borili?« (osamosvojili?), gre dostikrat za povsem konkretne dileme in zgodbe. Če je bil nekdo v Jugoslaviji zaposlen, v Sloveniji pa je brezposeln, je takšno vprašanje povsem razumljivo. Če je takrat dobil posojilo z zanemarljivimi obroki (zaradi inflacije), sedaj pa ga mučijo realne obrestne mere, njegovo nejevoljo lahko povsem razumemo. Kdor v življenju še ni napisal enega samega odstavka, v katerem bi javnosti sporočil svoje misli (in za to niti slučajno ne čuti potrebe), temu pač možnost svobodnega izražanja in razvoja osebnosti nič kaj ne pomeni in je zato tudi ne ceni.<br /><br />Kot vsa živa bitja, smo tudi ljudje (hvala Bogu) zelo kompleksni, raznoliki in različni posamezniki ter se vedno razporejamo po Gaussovi krivulji. Enemu je všeč to, drugemu drugo, eden ima tak okus, drugi drugačnega. Vedno se najdejo izjeme, posebnosti, tudi ekstremi (v politiki levi in desni). In je zato komu všeč tudi Hitler, ki je znal narediti red, pa komu tudi Stalin, ker je znal podkuriti izkoriščevalcem, pa marsikomu tudi Tito, ker je imel tako lepo maršalsko uniformo. V svobodnih družbah je možno (in tudi potrebno) tolerirati najrazličnejša stališča, tudi ekstremna, vse dokler ne preidejo v nasilje.<br /><br />Večini nam je pač težko razumeti razne jugonostalgike, ki prav lahkotno izjavijo, da »je bilo prej boljše življenje« in bentijo čez vse večjo revščino, ki da prevladuje v Sloveniji. Pri tem pa mnogi od njih redno polnijo velike nakupovalne vozičke v marketih, uživajo v ohlajenih kinodvoranah ter za dopust izbirajo med Rodosom in Kreto.<br /><br />Ko pa se z individualnega pogleda preselimo na skupinskega, potem je treba pri dilemah, kot so »Preživeti ali zaživeti« upoštevati kar lepo Gaussovo krivuljo, tako kot smo jo tudi ob našem Plebiscitu leta 1990. Potem je tudi odgovor na vprašanje »Ali smo se zato osamosvojili?« povsem jasen: »Da, zato! In vredno je bilo!«<br /><br />Po bitki je lahko biti general! Podobno je tudi z vprašanjem, kaj si je kdo predstavljal, ko smo se osvobajali (1990) in osamosvajali (1991). Če si je kdo mislil, da bo samostojna Slovenija čez 20 let najbogatejša država Evrope, dežela blagostanja, kjer bodo vsi zaposleni, zadovoljni in srečni, da ne bo političnih prepirov, nobenih stavk,… potem je seveda sedaj lahko razočaran.<br /><br />Sam pa nisem imel takšnih pričakovanj, čeprav sem bil verjetno eden najbolj nestrpnih priganjačev za odcepitev. Za mene je bila najbolj eksotična misel že to, da bomo Slovenci (prvič v zgodovini!) povsem sami svoji gospodarji in da bomo imeli svojo lastno državo, z demokracijo in osebno svobodo. Čeprav sem predvideval, da nam bo samostojnost omogočila tudi hitrejši gospodarski in splošni družbeni razvoj (posledično tudi višji standard), pa si nisem upal niti pomisliti na kakšne takšne »priboljške«, da bomo enkrat celo predsedujoča članica EU. Da bom lahko do sorodnikov v Holandiji vozil brez ustavljanja pri mejah po Avstriji, Švici, Franciji in Belgiji… Da me bo uradnik na Frankfurtskem letališču pozdravil po slovensko »Doberr dan!«, ko bo videl moj potni list… Ali pa da bomo v košarki premagali Brazilijo in da bodo na nogometnem svetovnem prvenstvu pred nami trepetali Angleži.<br /><br />Pesimizem in črnoglede napovedi so še bolj pogoste v obdobjih gospodarskih kriz, saj so za nekaj let lahko skoraj vsi trendi obrnjeni navzdol (domino efekt), tako za gospodarske subjekte, kot za posamezne družine. Ko pa na to pogledamo malo iz »distance«, vidimo, da gre za globalni problem, ki prizanese le redkim izjemam. Slovenija glede tega ni nobena izjema.<br /><br />Katera država na svetu pa nima problemov? Celo če preskočimo nerazviti svet, kjer gre RES za velike in eksistenčne probleme (vojne, lakota, žeja, poplave, potresi, aids,..) in pogledamo okrog sebe na najrazvitejšem delu planeta, lahko vidimo podobne probleme, kot se z njimi srečujemo v Sloveniji.<br /><br />Ali se v sosednji Italiji politiki ne kregajo med seboj? Ali se v Nemčiji sindikati ne borijo proti pokojninskim reformam? Ali je na Madžarskem ostala vsa ekonomija v domačih rokah? Ali v Londonu ne stavkajo javni uslužbenci? Ali v Avstriji nimajo korupcijskih afer? Ali na Hrvaškem nimajo tajkunov? Ali so narodi, kot so Katalonci, Baski, Škoti in Kurdi, zadovoljni s svojim položajem? Ali je Belgija zelo stabilna država, ali bo kmalu morda razpadla? Ali je na Poljskem vse tako v redu, da dnevni časopisi nimajo zanimivih naslovnic?<br /><br />Ne smemo sicer podcenjevati resnih razvojnih problemov na številnih področjih družbenega življenja v naši domovini in se tolažiti z ustavno določbo, da je Slovenija socialna država. Prav tako pa ne moremo pričakovati, da bo sploh kdaj čisto ZARES (in za vse) država popolnega blagostanja. Važno je, da nam je socialna država zaresen in stalen cilj, katerega skušamo, zdaj bolj, zdaj manj posrečeno (tudi s pomočjo »socialnega dialoga«) doseči. Seveda pa nimamo idealne države in optimalnih inštitucij, niti idealne politike.<br /><br />Glede slednjega pa se smemo še najmanj pritoževati! Imamo pač takšno politiko, kot smo si jo zaslužili (=izbrali)! Naš politični sistem je demokratičen, volitve so svobodne, mediji tudi že relativno heterogeni (dovolj za tiste, ki se zanimajo za družbene zadeve). Za vsako funkcijo se lahko poteguje vsakdo in politične stranke pokrivajo kar celoten spekter vrednot.<br /> <br />Župane bomo pač lahko izbrali letos, državni zbor in vlado bomo izvolili čez dve leti, predsednika države pa še kakšno leto kasneje. Do izteka sedanjih mandatov pa jih lahko (le) opazujemo, kritiziramo in si mislimo, koga bomo volili na naslednjih volitvah. Tudi demokracija ni idealna, je pa najboljši sistem za upravljanje družbe na miren način.<br /><br />Za Slovenijo kot državo in za slovenski narod vprašanje »Preživeti ali zaživeti?« torej sploh ni na mestu. Seveda bosta preživela, vsaj toliko časa kot drugi (narodi, ki imajo svoje države)! Tako kot vsi se bosta tudi spreminjala ter prilagajala sodobnemu, vse bolj globaliziranemu svetu.<br /><br />Upamo lahko, da bodo te spremembe takšne, da bodo povečevale možnosti, da bodo tudi posamezni člani (državljani) lahko ne samo »preživeli«, ampak vse bolj tudi »zaživeli«!Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-33281418777120161252010-09-04T22:00:00.002+02:002010-09-04T22:03:42.115+02:00Dnevnik V<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhiIRIYP0jDPysLZ1j-gsfW_lTdTnuqsDV5suMiou1g8gW9SVWPv6Ass-GUKkCuuT3Azddtl2IBnjjau00Cnbt0pYMzUNxH3VoVJD6HTLn0NfQ21ZO3C5UVcNmOMEDbSVS_F5iW2J5yBTRY/s1600/aZabrdo+2010+001.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 215px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhiIRIYP0jDPysLZ1j-gsfW_lTdTnuqsDV5suMiou1g8gW9SVWPv6Ass-GUKkCuuT3Azddtl2IBnjjau00Cnbt0pYMzUNxH3VoVJD6HTLn0NfQ21ZO3C5UVcNmOMEDbSVS_F5iW2J5yBTRY/s320/aZabrdo+2010+001.jpg" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5513151441802339410" /></a><br />Četrtek, 2. septembra<br /> <br />Včasih načrtujem(o) izlet dva tedna naprej, do vseh podrobnosti… potem pa nastopi slabo vreme in lahko vse propade. Sinoči pa sem se odločil kar naenkrat, prav zaradi napovedi lepega stabilnega (sončnega) vremena: »Jutri grem pa kolesarit, da malo preverim svojo kondicijo!«.<br /><br />Za vsak slučaj sem torbo napolnil s tistimi dodatki, ki mi omogočajo prenočitev, čeprav je bil to le plan B. Če mi bo uspelo, bom turo opravil kar v enem kosu (dnevu): od Škofje Loke na Petrovo Brdo, nato vzpon na Soriško planino, potem pa spust na drugo, bohinjsko stran, pa preko Bleda in Kranja nazaj v Škofjo Loko. <br />Odkar imam na strehi moje Pande prtljažnik za kolo, si lahko privoščim bolj oddaljene ture… seveda pa je vedno problem, če se vrnem na izhodišče, kjer me čaka avto… Da mi ne bi bilo treba iskati pomoči pri prijateljih (ki me občasno kam zapeljejo, ali pridejo po mene), sem se tokrat odločil za krožno pot, katere delovni načrt je kar »Okoli Jelovice«.<br /><br />Potem ko opravim običajna domača »dela« (nakup v trgovini, taksi za moja šolarja, facebook) je ura že kar 9, kar je res pozno za dober štart. Ob pol 10h pa že sopiham po Selški dolini, potem ko sem avto pustil v Škofji Loki. Okolico Železnikov so pa že kar dobro sanirali po tistih groznih poplavah, tako da se posledice komaj še opazijo. V gornjem delu doline me kot vedno razveselijo njihovi posebni kozolci: ki imajo za razliko od običajnih lesenih – zidane nosilce. Žal pa jih je vedno manj…<br /><br />Direktna cesta za Sorico je še vedno zaprta, zato zavijem na obvoz preko Petrovega brda. Predvidevam, da bi s kolesom verjetno kljub temu prišel mimo poškodovanih odsekov, siguren pa nisem, zato nočem tvegati, da bi moral obrniti pred kakšnim prepadom…<br /><br />Vsepovsod okrog a Jelovice je toliko gob, da imam kar problem: kadarkoli sem se ustavil, da bi "odtočil" ob cesti v bližnjem gozdu, sem moral prav paziti, da ne bi kakšno poškropil...<br /><br />Ko se mi končno odpre pogled (od zgoraj) na čudoviti Sorico, ob cesti zalotim en simpatičen britanski par, ki občuduje našo lepo Slovenijo. Z najetim avtom sta prišla iz Kobarida in kar ne moreta prehvaliti te lepote, obsijane s soncem in okrašene z izjemno fotogeničnimi oblaki.<br /><br />Naslednji angleži, katere srečam na poti proti Soriški planini, pa v meni vzbudijo kar malo vznemirjenja ali celo ljubosumja… Medtem ko jaz v potu svojega obraza gonim navzgor, se oni v skupini razposajeno pripeljejo navzdol, pa niti prepoteni niso in prav nič utrujeni ne zgledajo? Če bi na prelaz, ki naj bi bil drugi najhujši v Sloveniji (za Vršičem) prikolesarili iz Bohinjske Bistrice, potem ne bi mogli izgledati tako spočiti… Ena starejša gospa je bila celo v krilu in salonarjih… Ne morem drugače, da ne bi mojega izzvanega samoljubja potolažil drugače, kot z mislijo, da so jih morda na vrh pripeljali kar z avtomobili (rent a bike), jih za silo opremili, potem pa spustili navzdol na veselo zaviranje?<br /><br />Malo nad Sorico zaslišim zvoniti Angel gospodov in ne morem si kaj da ne bi spotoma zmolil tri Zdrave Marije, kot je bil to včasih običaj (zjutraj ob 7h, opoldne in zvečer ob 7h). Zadnje čase sem se (spet) celo navadil, da se tudi pokrižam, vsakič ko peljem mimo križa ali kapelice, tako kot so nas včasih učili: »Hvaljen Jezus!«.<br />Ves čas med garanjem navzgor se tolažim z mislijo, kako zlahka bom potem drvel navzdol na drugo stran… Sem kar zadovoljen s svojo kondicijo, saj mi ni treba niti na najbolj strmih odsekih kaj pešačiti… Vozim in vozim, lepo počasi… Saj vidim, kako se zmrdujejo resni rekreativni kolesarji, nad tako samohvalo… ampak… ne pozabite na mojih 60 let…<br /><br />Končno: Soriška planina! Po dolgem času spet obedujem v Litostrojski koči. Spomnim se še tistih časov, ko je bila to le majhna kočica, kamor sem zahajal, ko sem bil član Planinskega društva Litostroj. O, to so bili časi!<br /><br />Po slastnem ričetu in hladnem pivu si privoščim še malo uživanja na s soncem obsijanem ležalniku.<br /><br />Pa ne za dolgo, saj komaj čakam na svoje »maščevanje«: krasen in neprekinjen spust do Bohinjske Bistrice! Po vijugasti asfaltni cesti (spominjam se še, kako je bila včasih makadamska) drvim s preko 60 km/h in kar vriskam od užitka…<br /><br />Preostanek poti je bil sicer še dolg, vendar bolj kot nekakšen »mus«, da preidem nazaj do avta v Škofjo Loko. V Bledu je bilo že prepozno, da bi se ustavljal… Zavijem proti Ribnemu in iščem vzporedne manj prometne (pa zato večkrat tudi strme) ceste tja proti Kranju. Ko izlet »zašpičim« v Škofji Loki, pa že kar čutim mišice na nogi (pa tudi tisto vmes)…<br /><br />Bilanca: 118 km prevoženih kilometrov v 7 urah in pol; 1453 m premagane nadmorske višine; 7133 porabljenih kalorij.<br /><br />Petek, 3. septembra <br /><br />Dopoldne imam v Ljubljani sestanek v zvezi s projektom uvajanja umetne inteligence v pravo »AI-in-Law«. Na žalost je prav ta projekt, ki se mi zdi najbolj obetaven od vseh mojih podjetniških pobud, doživel največjo škodo zaradi te presnete globalne finančne krize.<br /><br />Že več kot 20 let spremljam (tudi) razvoj AI na področju prava – v svetu - in ugotavljam, da se je v tem obdobju veliko delalo, projektiralo, teoretiziralo, naredilo, razvilo, pisalo, predavalo, zapravilo, vendar vse pretežno v akademski sferi. Poznam veliko združenj, avtorjev, razvojnih inštitutov, revij, konferenc itd. in sedaj je čas, da se tovrstne aktivnosti usmerijo v komercialne okvire. Obstaja vse več praktičnih potreb po uporabi umetne inteligence v pravu in tega bo v prihodnjih letih še več in več. Zato sem dal iniciativo, da se nas združi nekaj najnaprednejših iz raznih držav (imam zveze tudi v Italiji, Nemčiji, Angliji, Nizozemski, ZDA) in da ustanovimo družbo »AI-in-Law, Future Technologies«, ki bo najkasneje v 5 letih razvila nekaj izrazito uporabnih in komercialno zanimivih modulov AI, jih nato prodala razvijalcem sodnih, upravnih in drugih sistemov ter jih nato seveda še naprej vzdrževala in razvijala.<br /><br />Če bi (bomo?) projekt realizirali, bi lahko Slovenci imeli vodilno vlogo, v svetovne merilu! Imamo neverjetno veliko kvalitetnih kadrov tudi na področju umetne inteligence! Seveda bomo morali to kombinirati z nekoliko bolj aplikativnimi dosežki, kot so to na primer jezikovne tehnologije. Če bi ustanovitelji Amebisa svoje delo začeli v Ameriki bi bili danes pravi bogataši. <br /><br />Če bi našli skupen jezik s politiki in slovenskimi funkcionarji v Bruslju, bi projekt morda lahko tudi malo bolj »evropsko« usmerili in se najprej skoncentrirali na takšne naloge (module), ki bi se najbolj vklopili v razvojne načrte EU ter prispevali k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva.<br /><br />Ker pa nam tega ni uspelo do leta 2008, smo zamudili vlak in sedaj čakamo na novega… Po domače povedano: viri financiranja, kot smo jih potrebovali za tako kompleksen projekt, so bili pred dvemi leti zagotovljeni (beri: obljubljeni s strani zainteresiranih investitorjev), potem pa je vse usahnilo. Počutim(o) se kot ena od domin v vrsti…<br /><br />Ker pa sem večni optimist, intenzivno iščem nove možnosti (=vire financiranja) za nadaljevanje projekta.<br /><br />Zvečer se zapeljem na Vrhniko, kjer je predstavitev knjige mojega sošolca iz Gimnazije - Mila Selan: »S kolesi po srednji Italiji – II. Del: južna Toskana in severni Lacij«. Bravo Milan! Izvrsten in privlačen priročnik, ki vsebuje tudi opis zgodovinskih pojmov, krajevnih zanimivosti, zgodb in legend… ogromno slik, zemljevidov… in celo kuharskih receptov.<br /><br />Z Milanom se prav prisrčno pozdraviva, saj sva skupaj začela uresničevati najine potovalne ambicije: leta 1969 sva skupaj odšla na stop (pa tudi delo) v Anglijo…<br /><br />Sobota, 4. september<br /><br />Toni in Marjanca sta vesela (jaz pa tudi), da danes odpadejo običajne sobotne dolžnosti: pospravljanje, košnja trave, pometanje pločnika, nabiranje sadja… ker gremo že kmalu po (poznem) zajtrku na en prav prijeten in poduhovljen dogodek. Naša prijateljska družina (s katero gremo po navadi tudi skupaj na počitnice) Erženovih nas je povabila na Zabrdo – nad Sorico, kjer bo blagoslov njihove prenovljene, stare kmečke »Boštjanove« hiše.<br /><br />Občudujem svoje dobrega prijatelja, vrhunskega kirurga in izobraženca dr. Janeza Eržena, ki ima sicer stanovanje in službo v Ljubljani, pa so ga tako pritegnile korenine svojih prednikov, da je kupil hišo, v kateri je bila rojena njegova babica (in še starejši predniki), visoko v hribih in 6 km oddaljeno od asfaltne poti, ter jo ne samo rešil propada, temveč tudi v celoti in do najmanjših detajlov obnovil.<br /><br />Restavrirati je dal celo štiri zanimive freske na zunanji strani hiše! Tri so z nabožno vsebino, ena pa prav posvetna in iz nje lahko sklepamo, kako veseli in radoživi ljudje so bili Janezovi predniki. Predstavljeni so namreč štirje muzikantje, s štirimi, za tisti čas verjetno tipičnimi inštrumenti: oprekelj, klarinet, violina in bas. Zraven pa še dva para plesalcev.<br /><br />Današnji blagoslov prenovljene hiše je bil obogaten tudi z zelo kvalitetnim, predvsem pa pomenljivim programom. Janez je k sodelovanju pritegnil etno skupino Folk Volk, s prav takšnimi inštrumenti, kot so na freski. Ko smo poslušali njihovo čudovito glasbo, smo se še kako zavedali, kaj je (bila) PRAVA slovenska narodna glasba (pač ne tista polke-valčki, ki se je pojavila pred manj kot 100 leti).<br /><br />Čeprav smo bili v tako preprostem okolju pa smo danes bili deležni vrhunskega kulturnega programa. Višek je bil v (tudi lepo prenovljeni) sosednji stavbi, bivši šoli, kjer nam je nekaj virtuoznih skladb zaigral sam prof. Tone Potočnik, eden od vodilnih slovenskih orglavcev. Doslej si nisem predstavljal kako ne-cerkveno lahko orgle tudi zvenijo, če se z njimi malo pošali pravi virtuoz!<br /><br />Dobri Bogec nas je kar lepo počakal s plohami, da smo se lahko v miru in na soncu pogovorili in prigriznili. Vesel sem, da sem spoznal tudi Janezovega brata ter kar tri sestre (posebno še Betko Eržen). Da je bilo vse v (starinskem) stilu, so se ustrezno (za spomin na stare čase) napravile v avtentične »tamašne« dolge obleke tudi pevke ženskega terceta iz Sorice.<br /><br />Seveda smo, tako kot se spodobi, z dobrim vinčkom tudi nazdravili Erženovi staro-novi hiši… Še na mnoga (sto)leta!<br /><br /><span style="font-style:italic;">P.S. Slike in video posnetke tega lepega dogodka bom objavil na svojem facebook profilu…<br /></span>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-24557296974135877622010-08-29T12:38:00.002+02:002010-08-29T12:43:03.590+02:00Dnevnik IV<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7Yt61rQEX_LSlx2oTsie8WyUHeDwku6hqegiggCrEYo_nMlaOfl9DZOKsVrsTkRJuHbJ954KDqQwg_aVx3EvqUtoBtza5y7EHLMIlHi81PUE1gE-1Qlu31volBNiOJ35ben_zJJ_MBBkj/s1600/Brkini+038.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 244px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh7Yt61rQEX_LSlx2oTsie8WyUHeDwku6hqegiggCrEYo_nMlaOfl9DZOKsVrsTkRJuHbJ954KDqQwg_aVx3EvqUtoBtza5y7EHLMIlHi81PUE1gE-1Qlu31volBNiOJ35ben_zJJ_MBBkj/s320/Brkini+038.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5510780513764070066" /></a><br />Petek, 27. avgusta<br /><br />Kljub ne najbolj rožnatim napovedim se s kolegom Borisom odpraviva na tridnevno kolesarjenje. Če bo dež, bova izlet pač skrajšala…<br /><br />Začneva na Rakeku, kjer lahko pustiva avto na varnem pri stari mami Slavi. Cerkniško jezero prečkava prav silovito, potem pa naju Javorniki kar temeljito upočasnijo. Prečkava jih v kar najbolj v ravni črti, tja proti Pivki. Na začetku je seveda eno samo garanje po makadamskih klancih. Na žalost (beri: k sreči) ne srečava nobenega medveda. Ali je samo slučaj, da se ves čas kar najbolj glasno pogovarjava?<br /><br />Enkrat sem tule nekje že hodil, vendar v dosti slabših razmerah… Bilo je namreč še v Jugoslaviji. Po končanem vojnem služenju sem bil namreč razporejen v nekakšno »specialno enoto« na občinskem nivoju (občina Domžale). Na kakšni lokalni proslavi smo včasih izvedli kakšno slavnostno salvo in potem pomlatili pečenega pujska ter spili kak sodček piva… Ko pa smo bili enkrat na usposabljanju na Velikih Blokah, je bila na koncu večja vojaška vaja. In takrat smo imeli kar celonočni »marš« do Pivke. Jaz sem velik del poti še nosil puškomitraljez in imam vse skupaj s spominu kot en velik matr… Enkrat nas je spotoma zalotila celo nevihta in k sreči smo lahko vedrili v neki vasi, Jaz sem se na suho slamo vrgel kar z nahrbtnikom na rami (sicer bi lahko še kaj izgubil) in kar v trenutku zaspal (pa ne za dolgo!). Ko smo pa potem prečkali tele Javornike, je bilo temno kot v rogu in si moral prav napenjati oči, da si vsaj za silo videl nahrbtnik pred sabo. Jaz sem ga enkrat spregledal (kolona je zavila na levo, jaz pa ne) in se zvrnil nekaj metrov v jarek… Ah pustimo to…<br /><br />Na vrhu Korena mi je Boris ponudil slasten sendvič, katerega mu je pripravila skrbna Laura… Nisem se dal prositi…<br /><br />Vedno, ko garam v klanec, se tolažim, da bo pa potem tudi toliko več spusta. In res: kmalu sva drvela navzdol, da se je kar prašilo… (Še vedno smo namreč na makadamu).<br />Vse drugače pa je bilo potem od Pivke do Ribnice, saj sva morala kar po glavni magistrali. Veliko prometa, kamion za kamionom, vmes pa še kakšna široka prikolica… švigajo mimo naju nekaj centimetrov blizu…<br /><br />Komaj čakam, da bom imel (vsekakor pa naslednje leto) na sebi naš novi proizvod AlertX! Saj funcionalni model (enake funkcionalnosti, vendar pa še brez končne oblike) sem že nekajkrat preizkusil in je res: to je tisto pravo!<br /><br />Predvsem sem bil zelo zadovoljen nad kvaliteto slike (jasnost, barvitost, sprotna korekcija osvetlitve, hitrost v realnem času). <br /><br />Med vožnjo s kolesom po raznih cestah, tudi po magistralki, me je prehitelo veliko avtomobilov in vse sem prav lepo videl. Ko so bili blizu, bi verjetno lahko razbral celo registrsko tablico (seveda z obrnjenimi črkami). Če je bil zadaj več avtomobilov, so se videli vsi po vrsti, od najmanjšega (oddaljenega) do največjega (blizu). Prepričan sem, da jih bo software zlahka našel in označil (predvidoma z rumenimi okvirčki). Naj poudarim, da sem ob tem imel zelo dober varnostni občutek točno sem vedel, kaj se zadaj dogaja. To pa je zelo dober občutek!<br /><br />Ko pa sem se še malo sprehajal s čelado na glavi (še bolje bi bilo z očali, ki bodo manj vpadljiva), sem mimogrede dobil občutek, da to uporabljal tudi še ob marsikateri drugi priložnosti! Je prav prijeten občutek, če lahko koga opazuješ, ne da bi se on tega zavedal! Žal se v mojem primeru (še) ni v bližini pojavila kakšna privlačna blondinka, če pa bi se, si ne bi mogel kaj, da je ne bi malo bolje pogledal (kot sicer, ker sem dokaj sramežljiv): obrnil bi se proč (dovolj, da bi jo kamera ujela) in ona bi mislila, da gledam oblake… jaz pa bi njene noge…<br /><br />V Ribnici pa sva z Borisom zavila desno v dolino reke Reke in potem je bila vožnja dosti varnejša in mirnejša. Ker je v Brkinih preživel svoje otroštvo, mi je lahko povedal marsikaj zanimivega. Pokazal mi je tudi obe vasici, kjer je prebil največ časa (Misliče in Vatovlje) ter cerkvico med njima. V Vareji sva pri kmečkem turizmu dobila prav slastno kosilo. Zaključila sva kar kmalu popoldne, ker sva imela na voljo pripravno prenočišče pri Borisovi sestrični. Medtem, ko sta si ona dva imela veliko za povedat, sem jaz malo »zalegel«, pred večerjo pa sva se še malo sprehodila…<br /><br />Rezultat današnjega dne: prevoženih 73 km; v 5 urah in pol; 983 m višinske razlike; 3499 porabljenih kalorij… (pa tudi skoraj enako pridobljenih)<br /><br />Sobota, 28. avgusta<br /><br />Ker so nam po vseh medijih grozili s slabim vremenom (in ker je doma res že deževalo), sva odrinila kar kmalu. Glede na to, da sva včeraj kar precej garala (na preko 700 m višine, kjer sva prespala), je bil prvi del pravi užitek: spust do Kozine. Brzina tudi do 53 km/h…<br /><br />Med kolesarjenjem tudi veliko razmišljam in sem tako dobil tudi že kar veliko dobrih idej. Tudi tokrat mi to uspe in naj vam kar opišem svoje misli…<br /><br />Zapomnite si kratico AR (angleška okrajšava za »Augmented Reality«)! »Obogatena resničnost« je tehnologija prihodnosti, ki bo naš običajni (pogled na) svet razširila na nove, do pred nedavnim še nepredstavljive dimenzije. Običajnim slikam (fotografskim, predvsem pa tudi video posnetkom) bodo dodane nove plasti z bogatimi informacijami, vse bolj in bolj koristnimi, posebno še v kombinaciji z AI (umetna inteligenca).<br /><br />V septembrski številki revije National Geographic so to prihajajočo »Resničnost 2.0« lepo ilustrirali in tudi razložili: »Predstavljajte si oblačke, ki vam lebdijo pred očmi, polnimi imenitnih podatkov o tistem, kar vidite na ulici (ali pa na nebu, ko se prikažejo zvezde – op. AT). Znanstvena fantastika? Sploh ne. Obogatena resničnost! Nekega dne bo prav tako vsakdanja kot brskanje po spletu.«<br /><br />Pravzaprav gre samo še za vprašanje časa – beri: zadostne miniaturizacije komponent ter še večjih (mini) računalniških (procesorskih in spominskih) kapacitet. Že danes se lahko s pametnimi telefoni po velemestih lažje znajdete s pomočjo storitev »street view« (kombinacija GPS in fotografskih posnetkov ulic), tudi na povsem neznanem terenu. Programska oprema namreč spozna posamične stavbe, opozori na njihove značilnosti in po potrebi tudi pomaga najti oddaljene cilje (predlaga s katero podzemsko železnico se lahko tja pride) itd. Hiter razvoj tovrstnih storitev bo seveda zagotovil komercialni interes raznih ponudnikov storitev, ki imajo velik interes, da bi s pomočjo obogatene resničnosti privabili več kupcev oziroma strank. Od tu naprej se seveda pojavljajo tudi razne možne neprijetnosti ali celo zlorabe, vendar pa razvoja to ne bo ustavilo.<br /><br />Kot eno od oblik obogatene resničnosti lahko definiramo tudi naš projekt AlertX, ki bo pripeljal do naprave za prikazovanje situacije za hrbtom kolesarja (ali smučarja itd.) ter poudarjanje in opozarjanje morebitne nevarnosti. Smo se pa, tako kot očitno tudi vsi drugi načrtovalci AR, tudi mi znašli pred problemom kvalitetnega in v vseh pogledih nemotečega prikaza dodatnega sloja vizuelnih informacij.<br /><br />National Geographic predvideva tri stopnje v razvoju prikazovalnih naprav. Trenutno to omogočajo pametni telefoni, v kakšnem letu bodo na voljo posebna očala (jaz dvomim, da že zadosti kvalitetna in cenovno dostopna za množično uporabo), okrog leta 2015 pa bodo to omogočale že – kontaktne leče.<br /><br />Na raznih profesionalnih področjih, kjer si lahko privoščijo tudi dražje naprave, pa se preizkuša že veliko uporabnin za obogateno resničnost. Če naj omenim samo en primer praktične uporabe, katerega že uporabljajo pri ameriški vojski, potem si lahko vsakdo predstavlja, kako bi bila AR lahko koristna na njegovem področju. Vojaški mehaniki (kmalu pa jim bodo lahko sledili tudi civilni) imajo naglavno opremo, ki jim omogoča hkratno gledanje realnih motorjev (s številnimi najrazličnejšimi deli in malenkostmi), hkrati pa preko tega še virtualno sliko, na kateri so sproti označeni prepoznavni deli in takoj nato tudi že navodila, kje in kaj naj privijejo, odvijejo, zaprejo, diagnostika, varnostna opozorila, itd.<br /><br />Potem ko smo dobro proučili najnovejše stanje tehnike, smo se glede AlertX-a odločili za nekakšen kompromis: specializirali se bomo na funkcijo prepoznavanja nevarnosti ter opozarjanja nanjo (najprej samo za kolesarje), ne bomo pa sami razvijali najzahtevnejše opreme za prikazovanje, ampak bomo glede tega počakali na čas, ko se bodo na trgu pojavila kvalitetna očala za splošno rabo AR, mi pa jih bomo uporabili (ter priporočili) tudi za naš namen. Dotlej pa bomo za predvajanje video posnetka ozadja uporabili pametni telefon, za opozarjanje na nevarnost pa izdelali posebna očala z led diodami.<br /><br />Predvidevam, da bo s pojavom in razvojem obogatene resničnosti še veliko dilem, poskusov, stranpoti, komercialnih spopadov, standardizacije itd. – glede nosilcev teh novih funkcionalnosti. To sklepam iz tega, kako so se v zadnjem času razvijali telefoni, fotoaparati, video kamere, GPS storitve… Glavna dilema bo namreč v tem, ali naj ima kupec več različnih naprav ali pa eno samo z vsemi funkcionalnostmi?<br />Nosilci projekta AlertX se sicer zavedamo svoje relativne majhnosti in nimamo ambicije, da bi tekmovali z velikimi korporacijami, kot so Nokia, Garmin, Adidas, Carrera, Canon, itd. vendar pa imamo pravico, da si zamislimo (eno samo) napravo, ki omogočala naslednje:<br /><br />• Očala z vgrajenima kamerama (naprej in nazaj) in zaslonom (»see through«)<br />• Mini slušalke za predvajanje glasbe ( mp3, radio) in navodil<br />• Nekaj led diod za opozarjanje<br />• Mini mikrofonček za govorne ukaze<br />• Gumb za fotografiranje (slike so opremljene z GPS koordinatami)<br />• Gumb za video snemanje<br />• Vgrajeni telefon<br />• GPS pozicioniranje<br /><br />Kaj drugega še rabite?<br /><br />Boris se strinja, da greva proti morju, če bo vreme pa morda še naprej do Ogleja. Po dolgem času se peljem spet po stari cesti Kozina-Koper in ker ni kamionov, je kar v redu. Spet uživava ob spustu preko Črnega kala, vendar morava še pravočasno zaviti proti Ospu. Tokrat se prvič peljem po celotni Dolini do Milj. Kako sem vsakič vesel, ko prečkam BIVŠE državne meje! Samo napis Italija in šibamo naprej.<br /><br />Ko doseževa morje (in ga tudi potipam, da se prepričam, kako topel je) se javiva domov, da jih ne bo preveč skrbelo… Takrat pa se začnejo z vseh strani zgrinjati temni oblaki in niti ne pomisliva več na to, da bi nadaljevala najino potovanje. Glede na napovedi, bova še srečna, če prideva do Kopra in nato na vlak (do Rakeka)… Zato šibava na vse moči ob obalni cesti, preko Sv Roka in mimo Debelega rtiča. V Ankaranu pa naju v trenutku dobi nevihta. K sreči je v bližini ravno primerna pokrita avtobusna postajica in tja se umakneva še precej suha. Vedriva kakšne pol ure, da se izlije… Nato pa naprej proti Kopru… Prehitro! Dohitiva namreč prav tisto nevihto in potem ni več zaklonišča do mesta. Na železniško postajo prideva čisto premočena… Kot izkušena popotnika pa imava seveda s sabo suho perilo in se takoj preoblečeva. Da bi lahko naložila na vlak tudi kolesa pa morava počakati na popoldanski odhod… Do Rakeka…<br /><br />Najina prašna kolesa nato temeljito umijeva, ko ju voziva na strehi do Ljubljane oziroma do Vira…<br /><br />Skromni rezultat današnjega dne: 60 km prevožene razdalje; v 3urah in 20 minutah vožnje; 380m višinske razlike; 1783 porabljenih kalorij<br /><br /><span style="font-style:italic;">Iz prejšnjega Dnevnika III sem pa dolžan še tisti vic o blondinki, ki ima nov dildo. Ne razširjam prav rad umazanih vicev, ampak tokrat bom naredil izjemo: nikogar ne bom pohujšal. Tisti, ki ne vedo, kaj je to dildo, vica sploh ne bodo razumeli… in se torej tudi ne bodo mogli pohujšati…<br /><br />Torej: blondinka ima nov dildo. Zvečer se pripravi in ga vklopi. Ko pa vidi, kako se revček strese, ga potolaži: »No, nič se ne boj! Saj je tudi za mene prvič…«<br /></span>Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-53901741513000315262010-08-29T12:28:00.001+02:002010-08-29T12:31:28.981+02:00Dnevnik III<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh9SPF2xi1FXzK0mfHuAEYyaS0mgfL35USLwFNqGa9w4DMlvbPMeeGsksVYEQV25l_ybhyrz0uNV-5Us4OaiTzIFow70qxjJ1-pam8hjxxFfKuKBWyJkZQjAu4WhlyY9q-UsgRc6GSJ8p91/s1600/Pohorje+2010+066.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 242px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh9SPF2xi1FXzK0mfHuAEYyaS0mgfL35USLwFNqGa9w4DMlvbPMeeGsksVYEQV25l_ybhyrz0uNV-5Us4OaiTzIFow70qxjJ1-pam8hjxxFfKuKBWyJkZQjAu4WhlyY9q-UsgRc6GSJ8p91/s320/Pohorje+2010+066.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5510777530650086914" /></a><br />Četrtek, 19. avgusta<br /><br />Čar podjetništva je (vsaj zame) tudi v veliki osebni svobodi. Mislim, da v preteklih dveh desetletjih niti dva moja dneva nista bila enaka. Danes imam v Ljubljani sestanek z direktorjem družbe IUS SOFTWARE. Vendar si najprej vzamem dobro uro časa za Staro Ljubljano. Pritegnejo me čudoviti zvoki »Kuku-ru-ku-ku Paloma« pred Prešernovim spomenikom in takoj se spomnim na skupino Mehičanov, ki to poletje popestrijo center mesta. Z veseljem jim prispevam nekaj evrov v škatlico s »prespevki« in se veselim, da lahko kar tule uživam v čistem latino melosu. Teh pet moških in dve ženski sem občudoval že pred nekaj tedni, saj so bili v največji vročini oblečeni v brezhibne narodne noše (temne obleke z dolgimi okrašenimi rokavi, zapete srajce, razkošne kravate, veliki sombreri), medtem ko smo mi gledalci imeli na sebi vsak v povprečju le po ene kratke hlače in eno majico.<br /><br />Za te glasbenike je Slovenija očitno kar primerna in poslovno privlačna dežela, da se tule mučijo in v znoju svojega obraza garajo za preživetje. Spomnim se sinočnje izjave Toma Križnarja v Odmevih: »Živimo v raju! Vsepovsod teče voda!« In Slovenija tudi JE pravi raj. Ne samo, da voda teče vse naokrog nas (pa ne preveč, kot v Pakistanu), ampak imamo tudi vse vrste naravnih lepot strnjenih na majhnem kraju, kar soliden standard (poglejmo samo po nakupovalnih centrih), nadpovprečno čisto okolje, prijazne in delovne ljudi (to je pa res že oguljena fraza, ampak tako pač je), kar solidno demokracijo, veliko svobode (Schengen), varnost, svetovljansko mladino (vsakdo solidno govori angleško)… Prepričan sem, da nam pozitivnega razvoja v prihodnosti ne morejo preprečiti niti kakšne nekajletne globalne gospodarske krize, niti še tako slabe vlade.<br /><br />Tomaž ima vzpodbudne novice, saj letni plan kar lepo »lovimo«, kljub številnim težavam (katero podjetje jih pa v teh časih nima?). Še največ problemov nam povzroča »divje« varčevanje državnih organov po načelu »Varčevati moramo, pa naj stane, kolikor hoče!« <br /><br />Če ob javnih razpisih za pravno-informacijske storitve, kot jih ponuja tudi IUS SOFTWARE s svojim vrhunskim sistemom IUS-INFO , kakšen birokrat ne razmišlja celovito, upoštevaje stvarne potrebe pravnih strokovnjakov, potem lahko sprejme povsem napačno odločitev, ki ima v končni posledici tudi negativne finančne učinke. Omejevanje in pretirano varčevanje pri uporabi visoko-strokovnih informacij ter znanj neizogibno privede do stroškov in škode, ki takoj in neposredno sicer ni vidna, a se kmalu pokaže v mnogo večji in bolj zaskrbljujoči razsežnosti. Tudi morebitna izbira cenenih alternativ, ki po zanesljivosti in kakovosti povsem zaostajajo, in ji po načelu »najnižje cene« naročniki »morajo« izbrati, privede do podobno katastrofalnih posledic. Novo nastala škoda in stroški pa pogosto celo ne sodijo več pod okrilje tistih, ki so nespametno odločitev sprejeli, ampak običajno udarijo na plan nekje povsem drugje. Vse večja odsotnost strateške razvojne vizije pri usmerjanju dela državnih organov, ki jih sili v nepremišljene kratkoročne varčevalne ukrepe, vodi k mnogo dražjemu plačilu računa z »obrestmi vred«, ki se mu, zgolj z zatiskanjem oči pred resnico, žal na koncu ne bo moč izogniti.<br /><br />Petek, 20. avgusta <br /><br />Na IUS-INFU imamo zadnje čase izjemno dobre kolumne. Med najbolj branimi so tiste od Mira Cerarja, Vlaste Nussdorfer, Mateja Accetta ter Mateja Kovača. Danes pritegne mojo pozornost razmišljanje Mateja Avblja o Evropski uniji: »… EU torej vsebuje potencial za dinamiko kot nasprotje mrtvega teka. Poleg tega EU utegne povzročati tudi t.i. osvobodilne učinke…. Kot taka EU omogoča mobilnost: fizično in duhovno… EU je tista, ki lahko prepiha nastale nacionalne brozge; če pa že to ne, pa nam vsaj kot posameznikom lahko pomaga, da izplavamo iz njih in, če je treba, tudi pustimo daleč za sabo.« Tudi sam sem že večkrat izjavil, da bi brez članstva v EU Slovenija lahko (p)ostala preveč samo-zaprta, kot smrdeča mlaka (pri tem imam v mislih njen družbeni, pravni in politični sistem).<br /><br />»Iz Bruslja črpamo več, kot tja vplačamo« berem v Delu in se ponovno zahvalim Bogu, da Slovenija ni naredila tako grozne napake, kot Slovaška, ki je zavrnila finančno pomoč Grčiji. Mene bi bilo tako sram in samo upam, da zaradi tradicionalnega zamenjevanja obeh držav ne bo kakšen Evropejec takšnega izdajstva pripisoval Sloveniji. Še dobro, da naša koalicija ni prišla v skušnjavo, da bi v teh težkih časih naredila takšno populistično potezo (javno mnenje bi jo verjetno kar potrdilo) in si s tem dvignila svoj rating. Ampak s tem bi se Slovenija izločila iz z(a)veze zrelih, odgovornih in solidarnih razvitih držav. Lahko se zgodi, da bomo podobno pomoč v prihodnosti potrebovali tudi mi in jo bomo gotovo lahko tudi dobili, posebno ker bomo relativno majhen zalogaj v primerjavi z Grčijo.<br /><br />Ker me je pritegnil vikend paket poletnega razvajanja, se popoldne vsi družinski člani znajdemo v našem priljubljenem hotelu Habakuk na obrobju Pohorja. Če takole dopustujemo vsi skupaj (vse bolj redko), se vsaj lahko malo več med seboj pogovorimo. Po večerji pokamo od smeha, ko si pripovedujemo vice. Naša najstnika pa še posebej takrat, ko povesta tisti vic o blondinki, ki ima nov dildo, pa midva starša ne veva, kaj je to. Definitivno spoznam, da ne bom dočakal dne, ko bi me moj sin povabil na zaupni moški pogovor, na katerem naj bi mu jaz še kaj povedal o zadnjih skrivnostih življenja… Malo kasneje, ampak prepozno, sva se z Mirjam izmislila, da bi ju vprašala, kakšna je razlika med jerbasom in kelo… Stavim, da ne bi poznala teh izrazov… res pa je, da bi ju po potrebi hitro identificirala z Googlom…<br /><br />Sobota, 21. avgusta<br /><br />Glavni razlog, da smo za zadnje mini-počitnice izbrali Pohorje, je v krasnih (beri: nevarnih) kolesarskih stezah, na katerih Toni lahko divja kolikor hoče in izvaja (zame) smrtne skoke. Sedaj vidim, da je bilo res treba k nujnim stroškom dodati tudi nakup specialne zaščitne opreme. Ko enkrat tudi spektakularno pade, so nekaj milimetrske sledi pohorskega granita dobro vidne na tistem delu čelade, ki ščiti brado ter na raznih drugih delih zaščitne plastike, ki se je skupaj s Tonijem kotalila po klancu navzdol.<br /><br />Mi trije smo se pa medtem lepo sprehajali po senčnih gozdovih ter fotografirali gozdno rastlinje ter ogromna mravljišča, mimogrede pa naleteli še na krasne marele (gobe).<br /><br />Kdor gre na dopust samo z avtom in se nikoli ne oddalji od glavnih cest in turističnih naselij, bo težko spoznal (vzljubil) bistvo dežele ter njenih ljudi. Dober primer je "Jadranska magistrala". Ob cesti je toliko kričečih napisov (Zimer frei") kot v Las Vegasu, divja "ampartman" arhitektura pa ponavadi prav odvratna... Kakor hitro pa zavijete vsaj malo stran, po možnosti peš, s kolesom, čolnom ali vsaj z motorjem, pa hitro najdete čisto drug svet: originalno kamnito arhitekturo, eksotično rastlinje, mirne zalive, čudovite poglede, zgodovinske ostanke, prijazne ljudi, odlično domačo hrano in pijačo... <br /><br />Skratka: naj vam avto služi le za to, da vas pripelje na večje razdalje, potem pa: pot pod noge! ali: na kolo za zdravo telo. Pa še ena zabavna: Ko sem lani kolesaril po Pohorju, sem malo zašel in na neki precej osamljeni gozdni poti nenadoma pred seboj zagledal nekaj, kar bi bilo lahko "speči medved" (vsaj od daleč). Ustavil sem se in malo cvikal... Če bi hotel obrniti, bi izgubil vsaj eno uro. Zato sem začel na glas vpiti "Medo bejž!". Ko se le ni zbudil, sem se toliko skorajžil, da sem prišel dovolj blizu... Videl pa sem le preperel štor in nekaj blata...<br /><br />Popoldne me pokliče moj stari »soborec« iz časov slovenske pomladi – Tone Stele iz Kamnika. Predlaga, da bi ustanovili društvo Demos, na podoben način, kot že obstaja društvo General Maister, z občinskimi društvi in krovno organizacijo na nivoju države. Ideja se mi zdi kar dobra, vendar le v primeru, da bi društvo res skrbelo le za »ohranjanje tradicije«, negovanje vrednot, predvsem pa zbiranje zgodovinskega gradiva, ne pa z aktivno politiko. <br /><br />V javnosti se namreč po navadi vse preveč poudarja le ožje politično vodstvo Demosa v Ljubljani, pozablja pa se, da je šlo pri tem za izrazito in spontano široko vseslovensko ljudsko gibanje. Kdor bo prebral knjigo »Demos na Kamniškem«, ki je izšla spomladi, bo videl, koliko aktivistov na lokalni ravni je bilo vključenih v predvolilne aktivnosti, demokratizacijo lokalne politike, promocijo plebiscita in obrambo dežele. Če bi s podobnimi knjigami pokrili vseh (takrat približno) 60 občin, bi še bolje zagotovili objektivno zgodovinsko resnico o našem enkratnem slovenskem projektu.<br /><br />Tonetu sem obljubil, da bom po svojih močeh pomagal pri ustanovitvi društva. Predvsem bom iniciativnemu odboru posredoval vse naslove interesentov, katere bom dobil na svoj naslov tone.tomazic@siol.net.<br /><br />Nedelja, 22. avgust<br /><br />Habakuk nas navduši, kot po navadi. Tokratna novost je »zvočna kopel z gongi«. Dopoldne se še zadnjič naplavamo (v vodi) in v mislih se kar poslovim od letošnjega poletja. (Pre)hitro je minilo!<br /><br />Doma seveda takoj pogledam na facebook, kjer se je nabralo veliko zanimivosti in novih stikov. Pogledam še na obe skupini, kateri sem sam ustanovil: »Slovenski pozdrav« in »Dost mamo«.<br /><br />Člani prve skupine naj bi VSAJ ENKRAT: - namesto "adio!" ali "čao!" svojega prijatelja pozdravili s kakšno lepo slovensko besedo (na primer Živjo!) ter: - povabili vsaj enega svojega prijatelja v to skupino. Zdi se mi, da je v tem okolju »SMS slovenščine« še bolj potrebno opozarjati: »Ne pozabimo lepih slovenskih besed za pozdravljanje in jih ponovno obudimo! Ohranimo našo lepo in enkratno slovenščino!« z veseljem ugotovim, da imamo že 912 članov!<br /><br />Bolj delikatna je druga skupina, ki je imela ob ustanovitvi kot svoj cilj: »ZA rešitev slovensko-hrvaškega spora; ZA podpis arbitražnega sporazuma; ZA referendum; ZA - na referendumu; ZA kompromis na obeh straneh; ZA prijateljstvo in dobro sosedstvo; ZA Združeno Evropo! In kaj če sedaj arbitražo zavrnemo? Imamo kakšno realno alternativo, če upoštevamo razpoloženje na obeh straneh?«<br /><br />Čeprav me je marsikdo iz desne polovice politične javnosti prav po strani gledal (tudi v moji stranki NSi), pa si nisem mogel kaj, da ne bi ravnal po svoji lastni presoji ter zdravi pameti in javno podprl nekaj, kar je logično in dobro. Slovenska desnica je ob tem vprašanju naredila veliko napako, da ni prisluhnila številnim mednarodnim nasvetom ter niti svojim »naravnim zaveznikom«, kot so Evropska ljudska stranka, Komisja EU, Vatikan. Nekatere vodilne desne politike sem na to opozoril še pravočasno, vendar me niso poslušali…<br /><br />Dejstvo je, da sta Pahor in Kosorjeva ta dolgoletni veliki problem v kratkem času dobro rešila (oziroma vsaj pognala v reševanje) in da so slovenski volivci to tudi potrdili. Na naši strani ima za to Pahor res veliko zgodovinsko zaslugo. Upam, da bo za to nekako »nagrajen« že tudi v tem življenju... Če bi (bo!) Janša zmagal na naslednjih volitvah, bi bil Borut Pahor vsaj lahko (dober!) zunanji minister…<br /><br />Ponedeljek, 23. avgust<br /><br />Danes je Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov in prav razočaran sem z odnosom slovenske sedaj uradne (vladajoče) politike do tega pomembnega praznika. Ker Vlada tega datuma (upam, da samo letos) ni uvrstila v koledar državnih proslav, je k sreči slovesnost ob tem vse-evropskem dnevu pripravil vsaj Študijski center za narodno spravo v Štanjelu na Krasu.<br /><br />Kot bivšega poslanca me vabijo na vse pomembnejše državne proslave in prav z veseljem se jih udeležujem. Po zaključku programa je po navadi sprejem, kjer tudi malo pokomentiramo ter primerjamo pristop (sedanjih in prejšnjih) vladajočih garnitur do posameznih praznikov.<br /><br />Letošnja junijska proslava ob Dnevu državnosti mi je bila sicer kar všeč. Kasneje sem doživel celo to čast, da smo se skupaj slikali – Mr.&Mrs. Jurij Zrnec in Anton Tomažič. To sem bil frajer zvečer doma, ko sem obema najstnikoma pokazal sliko (in jo seveda objavil na facebooku). Me je pa na koncu programa zelo presenetilo, da so v zaključni točki »ljudske množice« mahale s slovenskimi IN RDEČIMI zastavami. Sprva sem si mislil: »Ne bodi malenkosten, saj je to le slučajno, da bi bil prizor bolj pisan.« Vendar sem se ob tem spraševal, zakaj pa ni potem še modrih zastav?… Da pa provokacija le ni tako nedolžna (in je lahko tudi zaskrbljujoča) pa sem spoznal ob kasnejšem komentarju pomembnega politika Pavleta Gantarja (predsednik Državnega zbora!), ki je to komentiral kot »dekorativni element z zloveščo napovedjo«. Hopla! Ali nam grozite s kakšno novo revolucijo? Imate pripravljene že tudi našitke s srpom in kladivom? Ne, hvala!<br /><br />Zvečer nas v Štanjelu vse navduši Boris Pahor. Preseneti pa nas s predlogom, da bi spremenili slovensko himno (besedilo). Meni se to ne zdi pametno, ker so se po mojem mnenju (in na moje zadovoljstvo) naši državni simboli (grb, zastava, himna) ravno lepo "prijeli".<br /><br />Torek, 24. avgusta <br /><br />Medtem, ko pri stari mami na Rakeku kopljemo krompir, imam čas za premišljevanje. Še vedno sem pod vtisom sinočnje prireditve. Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer se simboli totalitarizma (v našem primeru komunizma) ponovno vse bolj pojavljajo v javnosti, kar je seveda zaskrbljujoče. <br /><br />Na žalost je očitno slovenska levica po zmagi na zadnjih volitvah izgubila priložnost, da se normalizira, »evropeizira«, znebi bremen preteklosti in poskusi z iskrenim poskusom sprave, katero Slovenci tako zelo potrebujemo. Takšna, že prava zloraba oblasti, se še najbolj kaže v našem glavnem mestu, ki je oskrunilo sodobno Ljubljano s poimenovanjem ceste po bivšem diktatorju. <br /><br />Ali se organizatorji proslav ne zavedajo, da triumfalizem pod znakom rdeče zvezde (v zgodovinskem, simbolnem, kontekstu in na slovenski zastavi) pomeni veliko in izrazito izzivanje drugače mislečih, posebno pa še vseh (krvnih ali duhovnih) potomcev številnih nedolžnih žrtev povojnih pobojev – »Slovenski Katin« - umorjenih pod znakom rdeče zvezde? <br /><br />Morda sem zaradi osebne družinske prizadetosti – nepotrebne smrti strica Franceta – neobjektiven, vendar si ne morem kaj, da ne bi ugotavljal, kako krivično je komunistično (sedaj pa levičarsko) očitanje domobrancem, da so kolaborirali z okupatorjem, ko pa je prav pri komunistih šlo za eno samo kolaborantstvo. <br /><br />Že pred vojno so delovali izključno po navodilih in napotkih mednarodne komunistične internacionale, med vso vojno pa so predvsem izvajali direktive in ukaze iz Beograda in Moskve. Tradicionalno hlapčevski odnos do srbskega vodstva se je potem pri slovenskih politikih nadaljeval še vse do devetdesetih let, ko smo jih tako grdo odrezali od njihovih patronov. <br /><br />»Nomen est omen« - ni slučaj, da je celo v imenu dokaz, da pri partizanstvu ni šlo v prvi vrsti za boj proti okupatorju, temveč za revolucijo: izraz pomeni: »pripadnik stranke«. Če bi temu ne bilo tako, potem bi se lahko borili kar pod tradicionalno slovensko trobojnico, ne pa pod rdečo rusko revolucionarno zvezdo! <br /><br />Pri tem seveda izrekam veliko spoštovanje in občudovanje do vseh tistih poštenih partizanov, ki so se (tako kot moj stric) temu gibanju pridružili v sveti veri, da se borijo za svoj narod.Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-20242653768898268132010-08-29T12:10:00.002+02:002010-08-29T12:13:06.102+02:00Dnevnik II<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgogwe8dnUZwjTQQ4sl6AZcW5yI8fhu-a9-q61Qjw75pjNDZ-C5h0csRwpXjmlGHvBP38nrTkc_bkBBvaO_GnufU_jfGUWd4bPEsgj33Sh84m5-gmKqy75dqiJnLR8KR569wb_THF6UO4gB/s1600/Intervju1.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 275px; height: 320px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgogwe8dnUZwjTQQ4sl6AZcW5yI8fhu-a9-q61Qjw75pjNDZ-C5h0csRwpXjmlGHvBP38nrTkc_bkBBvaO_GnufU_jfGUWd4bPEsgj33Sh84m5-gmKqy75dqiJnLR8KR569wb_THF6UO4gB/s320/Intervju1.jpg" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5510772702194053954" /></a><br />Sobota, 14. avgust<br /><br />Vrhunec dneva nastopi šele zvečer, ko greva z ženo v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah, gledat epski spektakel »Pod svobodnim soncem«. Kulturno društvo Miran Jarc je res fenomen, ki mu v Sloveniji ni para, saj se že štiri desetletja širi, tako v fizičnem kot tudi v programskem in kvalitetnem smislu. Neumornemu Lojzetu Stražarju je uspelo animirati toliko amaterskih in tudi profesionalnih umetnikov (ki očitno nastopajo ljubiteljsko), da predstavo lahko ponovijo 12 krat, z razprodanimi (vsakič!) več kot 500 sedeži. Tudi nocoj pred navdušeno publiko!<br /><br />Finžgar je seveda zaradi večjega dramaturškega učinka zgodovino malo poenostavil, prav pa je, da naše slova(e)nske korenine promoviramo tudi še v 21. stoletju. <br />Ko sem prebral knjigo Jurija Venelina (ruski zgodovinar iz Prešernovega časa) o zgodovini Slovencev, sem spoznal, da je bila uradna zgodovina, katero so nas učili v šoli (in jo še učijo), v veliki meri ponarejena, pač pod vplivom tujih ideologij (germanskih, italijanskih, jugoslovanskih)... In sem začel brati zgodnejše, bolj originalne, ne-ponarejene vire...<br /><br />Zanimiva je tudi knjiga Antona Linharta: "Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije" iz leta 1788. Ko opisuje poljedelstvo na našem ozemlju - pred Rimljani - navaja tudi tale fantastičen podatek, po zgodovinarju Pliniju: "da so imeli velik stroj na dve kolesi, ki so ga voli od zadaj potiskali po posevku; imel je ostre, na obeh straneh pritrjene zobe, ki so rezali nazaj v stroj padajoče klasje...". <br /><br />Tudi če takšnega "kombajna" takrat ni bilo (zakaj pa ne; morda je pa tudi tisto kolo iz ljubljanskega barja en njegov del?), pa je očitno obstajala vsaj že ideja o njem! <br />Ob tem naj dodam, da sem popolnoma opustil "vero" v to, da so se naši slova(e)nski predniki v naše kraje priselili šele po propadu rimskega cesarstva. Tukaj so bili (naši direktni predniki) že v času pred Kristusom. Kdor ne verjame, naj prebere obe citirani knjigi in pri tem prosto razmišlja.<br /><br />Nedelja, 15. avgusta - Veliki šmaren<br /><br />Kot vsako nedeljo, grem zjutraj ob 7h k maši, drugi člani družine pa še malo »potegnejo« in gredo za ob 9h. Naša nova cerkev Sv. Jožefa na Viru sicer še ni povsem končana, vendar že prav dobro služi svojem namenu. V njej smo imeli tudi že prvo sveto obhajilo in birmo. Danes je še posebej slovesno, tako kot povsod po Sloveniji.<br />Žal so bili ateisti letos malo prikrajšani – za en dela prost dan – verniki pa smo enega naših največjih praznikov – Marijino vnebovzetje – prav lepo praznovali, tudi (ali pa še posebej zato), ker je bil na nedeljo. <br /><br />V zvezi s prazniki imam tudi nekaj »insiderskih« informacij, kot vodja poslanskega kluba (Narodni demokrati v okviru Demosa), ko smo se leta 1991 pogajali o novih (in starih!) praznikih. Ideološke razlike med Demosom (kjer pa sem jaz tedaj sodil v »trdo jedro«) in starimi silami so pripeljale tudi do hudih pogajanj in konfrontacij. Še največ zaslug za kompromis je imela Spomenka Hribar, ki je formalno sicer bila v prvi skupini, s srcem pa v drugi (»Zaustavite desnico«). (Ampak res zelo) poenostavljen kompromis je bil naslednji: vi nam Velikonočni ponedeljek in Veliki šmaren, mi pa vam 27. april in Dan reformacije.<br /><br />Jaz sem za to glasoval bolj s stisnjenimi zobmi, ker sem se dobro zavedal velike problematičnosti 27. aprila kot dneva ustanovitve »Protiimperialistične fronte«, sponzorirane s strani Hitler-Stalinovega zavezništva proti gnilemu zahodu: Angliji, Franciji, ZDA. Kdor ima o tem še kaj pomislekov, naj si prebere najnovejšo knjigo Gregorja Medveška: »Mit o NOB«.<br /><br />Popoldne ponovimo lep dogodek iz preteklega leta. Na povabilo (naših) Prijateljev (ja, tudi pišejo se tako) si v Kompoljah ogledamo gledališko predstavo pod milim nebom in sedeč na travi. Dramski igralec Gregor Čušin nas je do solz nasmejal in nam dal tudi veliko misliti s svojim avtorskim delom JONA, BESNI PREROK.<br /><br />Ponedeljek, 16. avgusta<br /><br />Pa se je v drugo polovico prevesil tudi avgust. Kmalu bomo začeli z nakupom šolskih potrebščin… tokrat že za dva gimnazijca. Sem v dilemi: ali naj (skromno) žepnino letos izenačim, ali naj ima Toni (2. razred) nekoliko višjo, kot Marjanca (1. razred)? V preteklem letu je bilo logično, da je bila njegova nekoliko višja, saj je imel z vožnjo do Ljubljane tudi več stroškov. Letos pa ni pravega razloga za razliko…. Razen, če ne bo Marjanca pričakovala celo kaj več, glede na to, da so ženske torbice bolj polne raznih »potrebščin«, kot moški žepi?<br /><br />Na facebooku malo preverim komentarje in reakcije na včerajšnjo predstavo. Same pohvale in zahvale! Tamino in Lucija, za naslednje leto se spet priporočamo!<br />Dobro poznam precejšnjo skepso moje generacije do socialnih omrežij, kot je Facebook (ne vem, ali naj ga pišem z veliko ali malo začetnico?), jaz pa sem prav navdušen. Tudi ne pričakujem, da se nam bodo moji sošolci iz 4.a (Gimnazije Bežigrad; letnik 1969) kaj kmalu v večini pridružili (trenutno nas je v skupini le 8), po drugi strani pa imajo med mladimi že skoraj vsi svoj profil. Moje konservativne kolege, kot je tudi Rajko Pirnat, sicer svarim, da bodo lahko čez deset let povsem odrezani od dogajanja, če ne bodo na Fecebooku (ali na kakšnem drugem socialnem omrežju), po drugi strani pa jih tudi razumem, saj tudi sam lahko natresem kopico argumentov »proti«.<br /><br />Najpogostejši »izgovor« je pomanjkanje časa, ki pa je po mojem mnenju bolj na trhlih nogah. Gre le za prioritete. Gospodje iz moje generacije si pač vzamejo čas tudi za kakšno pivsko debato, za golf, kakšen pornič, kolumne Vlada Miheljaka ali Borisa Ježa… jaz pa medtem za surfanje. Sicer pa v povprečju ne porabim dnevno kaj dosti več kot 10 do 15 minut za Facebook. Da bom pošten: če ne štejem sem urejanja slik, katere svojim prijateljem z veseljem pokažem, preko Flickr-ja.<br /><br />Težje prepričam tiste skeptike (posebno med resnimi poslovneži), ki so si na hitrico ogledali profile svojih hčerk in sosedovih upokojenk ter upravičeno ugotovili: »Koliko nekoristne in kičaste navlake! Sami neki srčki, škratki, reklame, prazne fraze in nerazumljiva slovenščina (?)!« Ja, to je pa tako, kot če bi zavrnili uporabo mobilnih telefonov, ker po njih v neskončnost klepetajo najstnice, si pošiljajo SMS-e, da so že na drugem koncu avtobusa, navajajo na odvisnost od plehkih komercialnih vsebin, itd. Resni ljudje pač (lahko) uporabljajo mobilce (in tudi facebook) za resne zadeve, neresni pa za neresne. Opomba: lektorico prosim, da naj ne popravlja mojega pisanja facebook z malo začetnico, ker je takšen tudi njihov originalni logotip.<br />Za mene je socialno omrežje nekaj takega, kot sprejem za obiskovalce koncerta v Cankarjevem domu. Nekatere poznam, nekatere ne. Malo se sprehajamo, ogledujemo, rokujemo. Nekateri so mi simpatični, drugi ne. Prve z veseljem sprejmem v svojo družbo tudi za stalno, nekatere mi predstavijo prijatelji. Vsakogar se tudi zlahka znebim, zavijem stran ali odklopim.<br /><br />Kakšen od mojih (preko 1200) facebook prijateljev bo verjetno v tem dnevniku opazil tudi kakšno misel, kot sem jo na svojem profilu že objavil. Tam imam shranjenih tudi ogromno zanimivih slik. Če vas zanima, se mi pa pridružite! Saj je tudi moj naslov zelo enostaven: http://www.facebook.com/antontomazic<br /><br />Me bo veselilo, da sva se spoznala…<br /><br />Torek, 17. avgusta <br /><br />Ta teden se bom pa najprej ukvarjal s projektom AlertX. Gospodarska kriza je v letu 2009 prisilila vse podjetnike, da se čim bolj prilagodijo na spremenjene okoliščine in po možnosti razvijejo nove ideje ter iščejo nove trge. Ker sem se v zadnjih 20 letih ukvarjal predvsem s (pravno) informatiko, smo se na tem področju znašli med »lomilci krize« (takšno oznako so družbi IUS SOFTWARE dali v časniku Finance) tako, da smo uspešno lansirali hrvaški IUS-INFO ter s pravnega prodrli še na finančno, davčno in računovodsko področje – z novim produktom FinD.<br /><br />Kot podjetnik pa sem se prvič lotil tudi novega, fizičnega proizvoda, seveda inovativnega in temelječega na zadnjih dosežkih sodobne tehnologije (miniaturne komponente, ki so bile razvite šele v zadnjih letih; prepoznavanje objektov v videu; zadostne procesorske in spominske kapacitete tudi za majhne »gadget« naprave).<br /><br />Ideja se mi je porodila, ko sem kolesaril na tako nevarni cesti, kot je Kočevje-Ljubljana. Avtomobili in kamioni kar švigajo mimo tebe, kakšnih 5 centimetrov blizu… Gledaš pred seboj na izrabljene bankine in sproti premišljuješ, kje se boš izognil ostremu robu ali globoki udrtini, pri tem pa lahko samo ugibaš, kakšna je situacija zadaj… Ali se luknji lahko izognem malo na levo… ne da bi zapeljal več kot 5 cm na cesto? Če se bom pa toliko obrnil nazaj, da bom videl, ali se kdo bliža, pa lahko izgubim ravnotežje in …? Zanašam se le na sluh, ki pa z leti tudi peša… Ta-mladi kolesarji sicer dobro slišijo, vendar le, če (ko) ne poslušajo svoje mp3 glasbe…<br /><br />Tako sem že med tisto vožnjo prišel do glavne ideje, katero sem kasneje še dodelal in dokumentiral. Ugotovil sem, da trenutno takšnega inovativnega proizvoda še ni. Zato sem izum tudi patentiral (Evropski patent) pod nazivom: »Naprava za gledanje nazaj in opozarjanje« (»Multi View Monitoring and Alerting Device«). Na posebnem okviru (v obliki nekakšnih očal) ali zataknjeno na zadnji del kolesa bo nameščena miniaturna kamera, povezana z miniaturnim zaslonom (display), ki bo uporabniku sproti kazal sliko (video) dogajanja za njegovim hrbtom, ne da bi motil njegov pogled naprej.<br /><br />Vgrajeni procesor bo sproti obdeloval video signal, tako, da bo prepoznal vsak objekt (predvsem seveda vozila), ki se približuje, ga na videu označil z rumenim okvirčkom ter prižgal posebno rdečo utripajočo lučko, kot opozorilo na potencialno nevarnost. Kdor bo poslušal (vgrajeni) mp3, bo tudi zvočno opozorjen »Pazi, avto!« (v svojem jeziku). Opozorilni signal bo možno (brezžično) poslati tudi na zadnjo varnostno lučko kolesa, da bodo z utripanjem (na kolesarja) opozorjena tudi bližajoča se vozila.<br /><br />Kot ste verjetno že sami pomislili, bo takšna naprava lahko zelo koristna in bo lahko veliko prispevala k večji varnosti – ne samo v kolesarstvu, ampak – tudi pri drugih aktivnostih, na primer pri smučanju.<br /><br />Glavni podjetniški čar pa je v tem, da za takšen, povsem nov, produkt obstaja ogromen (še) neizkoriščen trg v globalnem merilu. Samo v Sloveniji je več deset tisoč navdušenih rekreativcev, ki bi se jim zdel takšen produkt zanimiv, nato pa v vsaki razviti državi še po več sto tisoč, v svetovnem merilu pa kar nekaj milijonov. Prepričan sem, da lahko s pomočjo sodobnih marketinških in prodajnih orodij (spletne prodajalne, virusni in video marketing, socialna omrežja interesnih skupin, itd.) že kar sami iz Slovenije obvladamo (vsaj) nekaj odstotkov takšnega potenciala (in s tem lahko že kar »obogatimo«), kasneje pa se povežemo še s kakšnim »velikanom«.<br /><br />Na sestanku ožjega vodstva naše nove družbe – »POZOR 360, Opozorilne naprave d.o.o.« sem zelo zadovoljen s poročilom direktorja Roka, ki zaključuje s pripravo poslovnega načrta. Res je trajalo kar nekaj mesecev, vendar sedaj vidim zakaj in tudi prednosti takšnega pristopa. Poznam načine in tudi primere, ko poslovni načrt (z dobrim »šimelnom«) nastane v nekaj dneh in je na prvi pogled tudi kar prepričljiv, v bistvu pa temelji na ocenah in ugibanjih (kar se seveda izkaže in dokaže šele v kasnejši fazi (ne)realizacije. Rok pa je, posebno na stroškovni strani, skrbno zbral vse relevantne podatke o potrebnem razvoju novega produkta: od cen posameznih komponent do ponudb vseh glavnih podizvajalcev. Še vedno pa se nismo odločili ali bo proizvodna potekala v Sloveniji ali pa kje v tujini. Jasno je, da v podjetništvu ni mesta za sentimentalnost: če bodo želeli slovenski proizvajalci dobiti posel, bodo pač morali ponuditi najboljšo kombinacijo »price/perfomance« (ceno/kvaliteto).<br /><br />Sreda, 18. avgusta<br /><br />Da ne bi slučajno kakšen bralec mislil, da tudi sicer dnevnik pišem vsak dan, naj pojasnim, da sem se z veseljem odzval predlogu urednika Sobotne priloge, sicer pa so zadnji moji dnevniki nastali še pred mnogimi (deset)let(j)i.<br /><br />Ker sem pisal tudi že v prejšnjem tisočletju, znam še kako ceniti današnje možnosti pisanja in objavljanja. Uživam celo v takšnih malenkostih, katerih se nove generacije ne bodo nikoli niti zavedale. Kako lahko je v obstoječe besedilo vriniti novo črko, besedo ali celo stavek! Enostavno: na tisto mesto postaviš kazalček (preveriš, da je vključen način vrivanja, ne pa prekrivanja) ter začneš pisati! Obstoječe besedilo za kazalčkom se kar samo premika na desno in ko pride do konca vrstice, se kar samo premakne v naslednjo vrstico! Na koncu je zelo enostavno vse lepo poravnati in se še vidi ne, da je bilo nekaj novega vneseno! Podobno je z brisanjem: čisto enostavno! Postaviš kazalček desno od znakov, katere nameravaš zbrisati in pritiskaš tipko Del, toliko časa, da izbriše vse kar želiš. Preostalo besedilo se spet samo poravna! Ne vem, kako navdušena bi bila nad čem takim Tolstoj in Cankar… <br /><br />Še dobro se spominjam, koliko listov papirja sem zmečkal, ker sem se zmotil, ko sem na (čisto nov!) pisalni stroj pisal svojo maturitetno nalogo. Saj, če sem se zmotil že v prvih vrsticah, ni bilo nič hudega še enkrat vse napisati… Hudo je bilo, če si se zmotil proti koncu strani! Malenkosti smo seveda lahko popravljali s korekcijskim čopičem, ampak izdelek ni bil več idealno lep. Predvsem pa nisi mogel vrivati dodatnih besed ali stavkov. <br /><br />Na začetku moje podjetniške kariere – v 80-ih letih – smo kolege pravnike začeli navduševati nad uporabo računalnikov v pravu, tudi tako, da smo jim kazali prve urejevalnike besedil. (Najbolj so bili navdušeni nad tem, kako hitro si lahko našel določeno besedo v obsežnem besedilu). Študentje na PF so nato kmalu začeli spoznavati nove tehnike pri posebnih predmetih pravne informatike. Potem se je računalniško opismenjevanje premaknilo v srednje šole. Danes podrobnosti spoznajo že v osnovni šoli. Vrivanje besed pa ne navdušuje (tako kot mene) več niti malčkov v vrtcih… <br /><br />Navdušen sem tudi nad čarobno lahkoto objavljanja v tem našem tretjem tisočletju! Vlogo urednika lahko kar odmislimo! Če je avtor prepričan v kvaliteto svojega pisanja, to lahko pač takoj objavi, vsaj na svojem blogu! Če se bo tam začelo kopičiti kaj dobrega, se bo tudi obisk povečal in bralci ga bodo poveličali s številnimi kliki, kar pa bo na koncu pritegnilo tudi kakšnega založnika. V svobodnem in konkurenčnem okolju izmenjave idej, se lahko dobri avtorji tudi brez večjih materialnih vlaganj ter klečeplazenja okrog založnikov prebijejo v »top lestvice« dobrega branja. Krasni nori svet!Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5734737651363938032.post-47359459428226438552010-08-29T09:35:00.002+02:002010-08-29T09:41:54.046+02:00Dnevnik I<a onblur="try {parent.deselectBloggerImageGracefully();} catch(e) {}" href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlyxG_dXrNtnOBGbayMWRsxYW-TXSa5SYHhhDUJD3ksa1NVsG-rSEYH4jhr_2Chz9uYImoWyvSJ6Gj4Za8R_M6BGejInSvuhZ8lXV_io25btrosGey0tL8rx7mXsqMVfNT5N9sAhF4pezC/s1600/Gori%C4%8Dko-Mura+088.JPG"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 320px; height: 247px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhlyxG_dXrNtnOBGbayMWRsxYW-TXSa5SYHhhDUJD3ksa1NVsG-rSEYH4jhr_2Chz9uYImoWyvSJ6Gj4Za8R_M6BGejInSvuhZ8lXV_io25btrosGey0tL8rx7mXsqMVfNT5N9sAhF4pezC/s320/Gori%C4%8Dko-Mura+088.JPG" border="0" alt=""id="BLOGGER_PHOTO_ID_5510733763583821906" /></a><br />Sobota, 7. avgusta <br />Danes sva s Tonijem sama doma, ker sta Mirjam in Marjanca pri stari mami na Rakeku. Ko ravno premišljujem, kako se bova »po moško« znašla tudi za večerjo, me pokliče Sarah in povabi na lasagno. Toni se sicer v zadnjem trenutku premisli, ker mora seveda »ven«, sam pa prav z veseljem skočim k svojim dobrim prijateljem v Gunclje. Tam imajo najeto hišo, kjer je vedno vsak sprejet z iskreno ljubeznijo.<br />Na spletni strani http://soncevsrcu.si/ se predstavljajo kot društvo SONCE V SRCU, organizirani pa so v okviru projekta mednarodne organizacije The Family International. To je misijonarska organizacija, ki se posveča širjenju Božje besede in Božje ljubezni ter nudi pomoč ljudem v stiski. Naloga prostovoljcev iz SONCA V SRCU je skrb za socialno šibke, katerim nudi motivacijsko-socialne programe za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Nikakor pa ne gre za kakšno versko ločino in še manj za kakšno vsiljivost. Veliko od njih jih je bilo pred leti, v najtežjih časih, v Bosni, kjer so veliko in nesebično pomagali najbolj pomoči potrebnim. Sedanjo»razporeditev« v Sloveniji vsi zelo cenijo in imam občutek, da nekateri tu zbirajo moči za nove in težje projekte. Prav nedavno se je kar nekaj mojih prijateljev iz organizacije »The Family« preselilo v Albanijo.<br /><br />Poznam jih že nekaj let in vedno uživam v njihovi družbi. Z Etiennom, ki je nocoj skuhal lasagno, ob petkih tudi redno igramo košarko. Občudujem predvsem njihovo nesebičnost in predanost: Bogu in sočloveku. Ker je zasedba zaradi dopustov tudi pri njih tokrat bolj komorna, imamo več možnosti za miren iskren pogovor. Tokrat mi Sarah zaupa, kako, zakaj in kdaj se je odločila za služenje Jezusu – preko soljudi. Bilo je, neverjetno, kar Indiji, kjer je Sarah leta 1975, kot toliko drugih mladih Evropejcev in Američanov iskala smisel življenja pri vzhodnjaških idejah in verstvih. In prav tam se ji je, dotlej čisti ateistki, prikazal Jezus ter ji namignil pot k »božjim otrokom« zbranim pri »The Family« ter »priporočil« direkten kontakt preko Svetega pisma. To razsvetljenje jo je tako pretreslo, da je že naslednji dan izročila vso svojo lastnino (vključno z nakitom in video kamero) ubogim in se predala dobrodelnosti. In vem, da je še danes najsrečnejša tisti dan, ko približa Jezusa nekomu, ki ga doslej ni p(re)poznal.<br /><br />Tudi lasagna je bila odlična! Še za Tonija so mi jo nekaj dali. Zvečer jo je prav slastno pospravil in priznal, da mu je kar malo žal, da ni šel z mano. Če ne drugega, bi lahko vsaj malo prakticiral angleščino.<br /><br />Ponedeljek, 9. avgusta<br /><br />Točno ob 6h me je Matjaž pobral na Viru, da bi me potegnil do Trebnjega, kjer sem začel svoj tridnevni kolesarski izlet, na dan (kot) od Boga dan. Ker delam nekakšno kolesarsko transverzalo po Sloveniji, sem dodal še del Dolenjske, čeprav je moj glavni cilj tokrat Kozjansko.<br /><br />Še dobro, da sva lansko leto s sinom Tonijem še skupaj odkolesarila do stare mame na Rakeku, saj odslej ne vem, če bova še za skupaj. On ima s svojimi 16 leti povsem druge kolesarske motive in navade, kot jaz s svojimi 60: njemu se bolj mudi – jaz pa bi vedno nekaj fotografiral; on bi hitro - jaz počasi; on ima (drago!) gorsko kolo – jaz cestno; on išče adrenalin (skače) – jaz samoto… Pa saj je prav tako: zakaj bi oviral on mene ali jaz njega? Meni še na misel ne pride, da bi se udeležil kakšnega množičnega maratona. Imam nek svoj samotarski stil »potepuškega kolesarjenja«. Uživam v tem, da se sproti odločam, kam bom zavil, kaj si bom ogledal, kdaj se bom odpočil, kje bom prenočil.<br /><br />V osrčju Kozjanskega, na samotni poti doživim prav simpatično srečanje. Če se jaz vozim tako, kot se v teh krajih verjetno že kakšnih dvesto let, pa so mi nasproti (prav lepo počasi) primahali trije popotniki, tako kot se je to verjetno dogajalo že tisočletja: Avstrijka srednjih let z dvema prav majhnima ponijema: mamico in hčerko. Prva (žival) je nosila za kakšna dva nahrbtnika prtljage (vključno s šotorom), druga pa je za to še premajhna. Ko sem prijazno gospo malo povprašal po njenem »tempu«, mi je zaupala, da dnevno napredujejo po kakšnih 15 km, celotna potovanja pa se merijo v mesecih. Na koncu me je bilo kar malo sram, kako neprimerno manj ekološko sem jaz usmerjen. Ker sem si malo prej v trgovini kupil nekaj plastenk vode, sem ji eno ob slovesu ponudil. Prav prijazno, vendar odločno jo je odklonila, s pojasnilom, da vode iz plastenk pač ne pije(jo). Ko mi je pokazala še čutarico, v katero si zajema bistro studenčnico, sem vedel, da sva kot iz različnih stoletij. Ona bo verjetno nocoj večerjala kakšen prepečenec (med nama je bila precejšnja razlika tudi v konstituciji), jaz pa si bom naložil poln krožnik dobrot hotela v Podčetrtku.<br />Čeprav najrajši prespim pri kakšni turistični kmetiji, pa sem tokrat z veseljem izkoristil okoliščine zaključka prvega dne mojega izleta ter izkoristil termalno kopel hotela v Podčetrtku. Kako sem užival, ko sem si pozno popoldne masiral utrujene mišice v topli termalni vodi!<br /><br />Preden zaspim, še malo pogledam v moj priljubljeni Garmin, vendar ne morem narediti bilance, ker je napravica ugasnila zaradi iztrošene baterije. Kot po navadi, se najprej jezim na tehniko, potem pa malo pomislim in priznam lastno napako. Čeprav sem baterijo napolnil pred nekaj dnevi, pa sem nato pozabil aparat izključiti… in je potem božček nepretrgoma klical številne satelite, medtem, ko je ležal v predalu.<br />Po zemljevidu pa le ugotovim, da sem naredil 74 kilometrov.<br /><br />Torek, 10. avgusta<br /><br />Ko zjutraj malo pregledam slike, ugotovim, da imam sicer posnete že krave, konje, (ponije), ovce, mačke, pse, pa še nobene - koze. Zato moram še kar malo nadaljevati po Kozjanskem: od Podčetrtka do Podsrede (kje pa je Podtorek?), nato pa naprej preko Senovega in Krškega nazaj na Dolenjsko. Potem pa zabrundam tisto: »Grem domov v Novo Mesto«…<br /><br />Čudovita je ta naša Slovenija! Vozim po različnih krajih, povsod pa vidim prelepo naravo, prikupne vasice, cerkvice na gričkih, vzdrževana božja znamenja (križi, kapelice, kužna znamenja), prijazne ljudi. Veseli me, da pravzaprav kakšnih izrazitih znamenj revščine (v večjem obsegu) niti ne najdem. Pa sem bil že letos kolesaril tudi v Halozah, na Goričkem in sedaj po Kozjanskem. Saj se najde sem ter tja kakšna stara hiša, ki se bo vsak čas podrla, ampak saj brez tega ne gre v nobeni deželi (koliko več sem takšnih videl v Makedoniji, Dalmaciji, sploh pa v Bosni…). Po navadi pa v bližini že odkrijem povsem novo, moderno hišo. Če greste po Sloveniji počasi in se ne držite le glavnih cest, boste odkrili tako lepe (in velike!) hiše, kot jih imajo v Beverly Hillsu! Samo… te presnete barve!<br /><br />Med današnjo vožnjo po Dolenjski se namreč v meni izmenjavajo mešani občutki: Tradicionalni Jaz: »Pa zakaj so po celi Sloveniji začeli hiše pleskati z najrazličnejšimi barvami, čim bolj kričečimi, brez kakršnega koli obzira do okolice, do obstoječe arhitekture in strokovnih urbanističnih mnenj?« Moderni Jaz: »Kaj češ! Očitno je ljudem to všeč in zakaj bi jim potem to branili? Saj je tudi svetlo zelena fasada z belimi obrobami lahko lepa, še posebno, če so na vseh oknih tudi rože.« Tradicionalni Jaz: »Čez nekaj let bodo slovenska naselja od daleč imela enak izgled, kot tista na Karibih! Tega urbanisti ne bi smeli dovoliti! V Švici se to ne dogaja!« Moderni jaz: »Tudi tam imajo vse več sladolednih barv. Čas se spreminja in s tem tudi izgled pokrajine.« Realistični Jaz: »Pustimo to! Nobeni predpisi, nobeni uradniki, nobene javne razprave in noben referendum tega trenda ne bo več preprečil! Pojdimo rajši na eno pivo!« Pametnejši odneha…<br /><br />Ker bo današnja tura malo daljša (od mojega dnevnega povprečja), si privoščim obilno kosilo ter popoldanski spanec. Prvo v gostilni, drugo ob Krki. Lepo je kolesariti…<br />Ker bi zvečer na vsak način rad gledal košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo, pri iskanju prenočišča najprej vprašam: »Imate v sobi televizijo?« Prijetna gostilna v Krki (ja, sem prispel že do izvira!) jo ima in zato jo vzamem brez oklevanja. Najprej pa seveda tuš…<br /><br />Če imajo v sobi TV sprejemnik, pa to še ne pomeni, da imajo tudi TV program: od vseh mednarodnih satelitskih je prav TV SLO 2 – zakodiran. Sem si dobro zapomnil: »Scrambled«. Po (odlični!) večerji natakarico prosim za pomoč, vendar mi ne more pomagati, ker je pristojni gospod v Grosupljem. Po večerji še malo telovadim z daljincem in na koncu so prav vsi programi do zadnjega: »Scrambled«.<br /><br />V »prejšnjem življenju« (kmalu bo že 10 let, odkar sem napisal knjigo »Drugi kraj rojstva: Nevis«) bi se v takšnem primeru prav pošteno razburil: vzel sem sobo z izrecnim motivom in pogojem, da bi zvečer gledal tekmo, pa tega ne morem! Odkar pa sem preživel tistih 9 dni na robu smrti, sem se precej spremenil: nekako omehčal. Ali se splača razburjati za malenkosti? Če je treba kakšno urico prebiti v stoječi koloni? Ali pa zamuditi eno (prav privlačno) tekmo? Ali nimam v bližini neomejeno količino vode? Ali nisem tule prav na varnem? Ali nimam doma nadvse prijetne družine? Ali ni Slovenija že 20 let svobodna?<br /><br />Preden sladko zaspim, še vrišem današnjo turo v zemljevid. Doma pa bom na internetu lahko ugotovil, na katerem mestu sem imel maksimalno hitrost: 48,6 km/h. To je bilo seveda na kakšnem klancu – navzdol…<br /><br />Sreda, 11. avgusta<br /><br />Potem, ko me je zdravnica pred dvema mesecema opozorila na nekoliko previsok krvni pritisk, si ga prav pridno in redno merim (ter zapisujem), vsako jutro in vsak večer. In tako sem sinoči dobil nesporen dokaz, da je fizična rekreacija najboljše (preventivno) zdravilo za srčno-žilne težave: potem, ko sem čez dan prevozil 117 km, premagal 1045 m nadmorske višine, potrošil 4644 kalorij, si oddahnil s pivom, zaužil odlično večerjo, jo zalil s pol litra cvička (bravo Martin Strel!) in se temeljito umiril, sem imel najnižji tlak v celotnem merjenem obdobju!<br /><br />Danes bom prav z lahkoto premagal še tistih 50 km do doma. Ker ne bi rad vozil po ljubljanskih obvoznicah, se pri Grosupljem rajši dvignem do Lipoglava, nato spustim do Sostrega ter preko Zaloga odpeljem do mostu čez Savo pri Dolskem. Potem pa preko Ihana domov na Vir pri Domžalah.<br /><br />Povsod je lepo, doma pa najlepše! Posebno še, če se tvojega povratka veselijo najdražji! Tuš. Kosilo. Popoldanski počitek.<br /><br />Jaz za razliko od vse več sodobnih turistov na dopust (pa četudi traja teden ali dva) ne jemljem prenosnika ali kakšnih drugih sodobnih pripomočkov za stik z internetom. Rad se povsem »odštekam«. Še mobilni telefon imam skoraj ves čas izključen. Enkrat dnevno ga prižgem le toliko, da pokličem domov, da jih ne bi preveč skrbelo.<br />Zato sem pa seveda še toliko bolj željan novic in (vse bolj tudi) kontakta z mojim družbenim omrežjem (Facebook). Po takšnih potovanjih, kot je bil pravkar zaključen pa prav z veseljem in čim prej izvedem še dvoje »nalaganj«: slike iz fotoaparata in posnetek opravljene poti iz Garmina. Slednje mi omogoča, da lahko preverim vse detajle opravljene (kolesarske ali pohodne) poti: razdalje, hitrost, srčni utrip, porabljene kalorije. Predvsem pa si lahko do podrobnosti ogledam opravljeno pot na zemljevidu in s pomočjo satelitske slike preverim razne dileme (na primer ali bi šel lahko tudi po kakšni bližnjici).<br /><br />Današnja bilanca: 57 prevoženih kilometrov; 513 višinske razlike; 2362 porabljenih kalorij<br /><br />Četrtek, 12. avgusta<br /><br />Čeprav je letošnje poletje moje prvo po upokojitvi (da, ker je zaradi takratnega medijskega linča zaradi izkoriščenih ali neizkoriščenih poslanskih privilegijev marsikdo že leta in leta mislil, da sem že upokojen, pa seveda nisem bil), potem, ko sem lepo nabral 40 let delovne dobe in dočakal 60 let, se poletni meseci nič kaj ne razlikujejo od preteklih let. Poudarek je na dopustu, vmes pa je treba marsikaj postoriti tudi še na poslovnem področju.<br /><br />Zato imam danes sestanek v Stegnah, s sodelavci in partnerji pri nekaterih mojih projektih in družbah. Čeprav nisem nikjer več zaposlen in nimam nobenih poslovodnih funkcij, pa kolegi še vedno radi upoštevajo moje nasvete in izkušnje. Ampak seveda ne prej kot ob 9h.<br /><br />Čeprav ustanovitelji doslej še nismo bili poplačani za svoja vlaganja, še vedno (bolj) verjamem v idejo, katero sem lansiral pred 6 leti. Takrat sem se vprašal: kateri so tisti viri (resursi), ki so za Slovenijo najbolj obetavni? Rudna bogastva verjetno ne… Naravne lepote? Da, vendar v omejenem obsegu. Pridne roke? Ne bo šlo… so predrage… Veliko več se da zaslužiti z znanjem (večja stopnja dodane vrednosti), vendar pa ga vsaj doslej še nismo znali zadosti definirati in ovrednotiti, da bi lahko postal predmet gospodarskega poslovanja.<br /><br />Družba INform je tako nastala na podlagi moje ideje o posredovanju pri pretoku znanja, kot največjega potencialnega bogastva tega planeta. Z razvojem interneta kot idealnega medija za pretok informacij so se pojavile prej neslutene možnosti za izmenjavo človeških izkušenj in pridobljenega znanja, ki pa vse doslej še niso bile zadosti izkoriščene. Da bi bil olajšan promet z znanjem v večjih količinah ter da bi bilo omogočeno njegovo vrednotenje, ga je potrebno definirati in oblikovati v posebne module in prav temu se posveča družba INform.<br /><br />Ampak takšne definicije so malo preveč zahtevne za tale dnevnik. Bralec si bo vse lažje predstavljal, če bo pogledal na portal s pametnimi obrazci www.informiran.si Morda bo tam našel (veliko ceneje kot kje drugje) prav tisto, kar najbolj rabi: od vloge za znižano plačilo vrtca, do zahteve za razvezo Najprej sem imel glede slednjega malo slab občutek – kot da želimo pospeševati razpad družin? Praksa pa je pokazala, da temu ni tako. Uporabnina (to je moj »izum« za tujko »aplikacija«) je namenjena le tistim parom, ki so se že odločili za razvezo, pa bi radi neljubi postopek speljali kar najbolj neboleče. In po možnosti brez nepotrebnih stroškov za odvetnike…<br /><br />Danes bomo z Alenom malo pogledali prodajne trende. Zaradi počitnic ne pričakujem kakšnih preveč vzpodbudnih rezultatov… bo treba malo počakati do jeseni. Splošna finančna in gospodarska kriza se seveda čuti pri vseh mojih družbah in projektih. Negativni vpliv se nam kaže kot nekaj zunanjega in neizogibnega. Družba IUS SOFTWARE, ki že preko 20 let posluje zelo stabilno, predvsem po zaslugi zadovoljnih stalnih naročnikov in ki praktično ni imela odjav, jih je v preteklih letih pač nekoliko začutila. Industrija Usnja Vrhnika je bila lahko dolgoletni zadovoljen naročnik že vrsto let, vendar če je šla v stečaj, je morala odpovedati tudi naročnino na popularni IUS-INFO.<br /><br />V takšnih razmerah se morajo podjetniki pač znajti na način, ki uvaja dodatne storitve in še večjo kvaliteto. Na mojem področju (pravne informatike v najširšem smislu) je tako v preteklem letu nastala tudi nova družba Vknjižba d.o.o., ki olajša ter poceni razne nepremičninske postopke, predvsem tudi vknjižbo etažne lastnine. O tem se bom danes pogovarjal z direktorjem Petrom.Anton Tomažičhttp://www.blogger.com/profile/01985973451545869001noreply@blogger.com0