Project LLx - 0626

Čeprav se že dvajset let ukvarjam s podjetništvom (ali pa ravno zato?) in vem, da »brez nič , ni nič« in da je bilo doslej še za vsak (moj) projekt potrebno zbrati kar precejšnja sredstva – »zagonski kapital«, pa bomo naš tokratni podjetniški načrt skušali uresničiti kar dobesedno (no, ja približno…) brez zagonskih sredstev. Točneje brez denarnih sredstev!

Vlagali bomo namreč kapital v obliki našega znanja, izkušenj in idej.

Zmenili pa smo se takole: v prvem, poskusnem (vendar tudi najvažnejšem!) obdobju bomo vsi delali »prostovoljno in brezplačno«. Nekateri bodo programirali, drugi pripravljali vsebino, tretji se ukvarjali z marketinškimi raziskavami… brez organizatorjev (potrebne koordinacije) pa tudi ne bo šlo… Ocenjujemo, da bi morala biti nova (Facebook) aplikacija narejena v grobem kar čez počitnice.

Preizkusili jo bomo najprej v slovenskem okolju – omrežju – in v slovenskem jeziku. V drugi fazi pa jo bomo – najprej v angleškem jeziku, nato pa seveda tudi v drugih) razposlali po širnem svetu…

Če bo zadeva uspešna, tudi s finančnega vidika (prihodki od oglasov in/ali od direktne prodaje), bomo jeseni ustanovili novo gospodarsko družbo (d.o.o.) v solastništvu vseh tistih, ki se bodo dovolj izkazali s svojim delom in aktivnostjo. Potem pa naprej, kot vsako podjetje…
Zakaj ne že takoj ustanoviti družbe? Ker gre za povsem novo skupino, v kateri se med seboj še ne poznamo in še ne vemo, kaj so le lepe želje, kaj pa tudi dejanska sposobnosti in resnična pripravljenost posameznika na teamsko delo. Konec koncev je pred nami čas dopustov in počitnic… in videlo bomo, kdo se je pripravljen tudi kaj »žrtvovati« in sedeti za računalnikom tudi takrat, ko bi bil rajši na plaži…

Da ne bi s polresnicami kaj preveč zavajal, pa naj priznam, da bodo nekatere nujne poslovne funkcije speljane delno tudi s pomočjo kakšne obstoječe gospodarske družbe (iz mojega poslovnega kroga), kar se bo na koncu tudi poznalo pri lastniški strukturi nove d.o.o. Da ne bi kakšnega ambicioznega mladega poslovneža zapeljali na preveč spolzka tla: jaz v svojih člankih res vzpodbujam mlade ljudi k pogumnemu podjetništvu in tekmovanju v svetovnem merilu, vendar tudi dodajam, da bi se bilo treba kar najbolj(e) povezovati, sodelovati, združevati moči…

Ja, še vedno (in vse bolj) velja: »V slogi je moč!«…

Kaj pravzaprav hočemo

Pri odločitvi za podjetništvo si moramo najprej odgovoriti na vprašanja: »S čim se bomo ukvarjali?« »Kaj bomo prodajali?« »Kaj znamo mi bolje od drugih?« »Kje so naše konkurenčne prednosti?« »Kaj je perspektivno za bodočnost?« »Kje lahko najdemo in izkoristimo kakšne koristne sinergije?« »Kaj je naš končni cilj?«

Čeprav je (naj bi bil) danes svet že »ena velika vas«, pa smo v bistvu še vedno precej omejeni (vezani) glede startnih pozicij in ponavadi ne moremo kar ignorirati raznih okoliščin, ki so posledica okolja, v katerem smo se rodili.

Če smo se rodili na kmetiji, kjer so naši predniki skozi številne generacije gradili »grunt« z ljubeznijo in z odpovedovanjem, potem je še najbolje, da svoje podjetniške ambicije skušamo uresničiti kar doma. Verjetno pa ne bo šlo na enak način, kot v prejšnjih stoletjih (desetletjih), z repo, koruzo in kravami, ampak se bo treba znajti in prilagoditi. Morda z zelo avtomatiziranim pridelovanjem trave za hotelske parke in golf igrišča, ali pa vsaj s kmečkim turizmom, podprtim z domačo bio prehrano?

Če so bili naši očetje kot obrtniki zelo uspešni z usnjenimi izdelki, pa bo (nov) začetek verjetno zelo težak (ker so oni verjetno že bankrotirali zaradi nesramno nizkih cen kitajske robe). Takšni proizvodi so namreč lahki za prevoz in jih ni noben problem uvoziti s povsem drugega konca sveta, seveda po nevzdržno konkurenčnih cenah. Potrebno bo najti nekaj bolj lokalno obarvanega, predvsem kakšne storitve, katerih ni možno tako zlahka uvoziti…

Turizem, gostinstvo, prevozništvo, gradbeništvo, servisne storitve lahko za mlade ljudi predstavljajo kar dobro prihodnost, če so po naravi bolj »ziheraši«. Če pa jih mikajo novejše tehnologije, se bodo srečali z dosti večjo (širšo) konkurenco, vendar pa so tudi možnosti za (velik) uspeh dosti večje. Brez inovacij, v eni ali drugi obliki, pa tukaj seveda ne bo šlo. Svetovno gospodarstvo je eno samo tekmovanje, za nove proizvode in storitve, za izboljševanje kvalitete in za večjo ekonomičnost (nižje cene). In na teh področjih smo pač takoj v tem neusmiljenem svetovnem okolju. Kdor za takšno (nenehno) tekmovanje nima občutka (in veselja!), naj se pač ne podaja v svet podjetništva. Saj je še dosti drugih lepih, zanimivih in plemenitih poklicev in poslanstev…

Marsikdo se (lahko) loti podjetništva tudi še brez jasnih odgovorov na (vsa) gornja vprašanja… Takole previdno in postopoma… Potem se bo pa že videlo, če gre… Gospodarsko družbo ustanovi nekako še bolj »honorarno«… za popoldanske aktivnosti… Predvsem pa še zadrži obstoječo (»sigurno«) službo, za vsak slučaj, če ne bo šlo…

Tudi to je možno, vendar pa je bolje, če imamo pred sabo vsaj nekaj odločnosti: Ali imamo (le) lokalne ambicije, ali pa kar globalne. To je že dobro vedeti, saj je od tega odvisno marsikaj, začenši z imenom družbe.

Za sebe lahko rečem, da sem (pred 20 leti) od prvega dne, ko sem (pustil zelo varno službo pravnega svetovalca generalnega direktorja Litostroja) postal podjetnik, mislil na možen nastop na tujih trgih. Popolnoma zavestno sem izbral takšno firmo, ki bo razumljiva v vseh jezikih: IUS (latinska beseda za pravo) in SOFTWARE. Podobne ambicije sem imel tudi leto pozneje, ko sem skoval blagovno znamko IUS-INFO…

Danes se mi to zelo obrestuje, ko vse bolj posegamo na tuje trge, imamo hčerinske družbe v drugih državah ter lahko uveljavljamo IUS-INFO kot regionalni »brand«.

Kdor pa ima ob ustanavljanju predvsem lokalne ambicije, je lahko do slovenščine dosti manj mačehovski, kot sem bil jaz (priznam, da tudi še kasneje s firmama INform* ter AI-in-Law) in lahko mirno ustanavlja družbe kot »Kozolček…«, »Mozolček…« ali »Kozliček d.o.o.«…

Svet pač ni bil povsem pravično porazdeljen med različne narode. Nekateri veliki (pa tudi mali, n.pr. Emirati) imajo neprimerno več naravnih virov in njihovi državljani bi bili neumni, če ne bi svojega gospodarstva opirali predvsem na ta bogastva (nafta, plin, rude, rodovitne pokrajine in bogati oceani). Kaj pa naša mala Slovenija? Ali nima nobenih velikih naravnih bogastev? O, pač…


*Priporočeni link: http://www.informiran.si/