05. april 2008

Globalizacija pravniških storitev

Internet je omogočil veliko izboljšanje učinkovitosti pravniškega dela na veliko načinov. Nekateri podjetni(ški) Amerikanci so ustanovili takšne odvetniške družbe, ki so sestavljene iz dveh ekip: ena deluje v Londonu, druga pa v Los Angelesu. Na najbolj nujnih zadevah delujejo tako, da prva ekipa – potem, ko se ob 17.00h (po londonskem času) odpravi na zasluženi počitek – preda drugi spočiti in jutranji (v Kaliforniji!) ekipi – celotne spise (seveda izključno v elektronski obliki), da se delo opravi čim prej. Morda lahko kmalu pričakujemo že tretjo izmeno pravnikov (na Filipinih), glede na to, da se je v zadnjem času pojavilo tudi oddajanje pravniških storitev preko »outsourcinga« ?

Kot ugotavlja BusinesWeek v članku »Let's Offshore the Lawyers« (September 18, 2006), je že veliko ameriških družb oddalo (nekatera) pravniška opravila posebnim specializiranim družbam v Aziji (Indija, Filipini, Tajvan). Pri tem seveda ne gre za posamične in majhne zadeve, temveč za velike, milijonske posle. Glavni motiv tu niti ni v časovnih razlikah, temveč, tako kot pri drugih oblikah globalizacije, v cenejši delovni sili – v tem primeru tudi pravnikov.

Primer: družba DuPont je najela odvetniško družbo »OfficeTiger« iz Manile (80 zaposlenih, od tega 30 odvetnikov), da jim pomaga pri vodenju velikih odškodninskih procesov (ponavadi gre za tožbe, tudi masovne, zavarovalnic iz naslova proizvajalčeve odgovornosti). Domače ameriške odvetniške družbe namreč zaračunavajo za podobna dela – pripravnikov – po $150 na uro, medtem ko Filipinci računajo le po $30 na uro.

Pri takšnem »outsourcingu« (»uporabi zunanjih virov«) pravniških storitev seveda (še) ne gre za najbolj zahtevne ali celo (polno) odvetniške storitve, temveč za takšna opravila, ki sicer zahtevajo pravniško znanje, ne pa tudi samostojnih odločitev, temveč le zbiranje pripravljalnih informacij in predlogov. V navedeni filipinski pisarni je sicer tudi nekaj diplomantov ameriških pravnih fakultet, drugi pravniki pa morajo pač vsaj dobro poznati ameriški pravni sistem.

Kot kaže, se ameriški odvetniki in drugi pravniki niti (še) ne bojijo, da bi jim zaradi oddajanja pravniških storitev v tujino zmanjkalo dela, vendar pa bo nekaj milijard dolarjev (od skupnih 226 milijard, kolikor jih ameriško gospodarstvo letno porabi za odvetniške storitve) gotovo odteklo tudi v tujino, pač zaradi enostavnih ekonomskih zakonitosti. Morda pa niti ne samo v Azijo?

Predpogoj za vse večjo globalizacijo pravniških storitev pa je v nekem drugem pomembnem sodobnem procesu – v digitalizaciji (pravniških storitev). O tem pa več v naslednji kolumni…

Vir, 30. 9. 2006