Blagor današnji generaciji

Blagor današnji generaciji! Uspeh posameznika je bolj kot kadarkoli v zgodovini odvisen predvsem od njegovih ambicij in sposobnosti. Za mlade ljudi je bistveno to, da imajo lahko pred sabo zelo visoke cilje za uspeh in da ne obstajajo nobene formalne ovire, da tega sčasoma ne bi tudi (lahko) dosegli. Ideja o hitri obogatitvi je bila verjetno nekako imanentna že od nekdaj vsem podjetnežem, vendar pa še nikoli ni bila tako uresničljiva, kot je danes…

Seveda ne morejo in ne bodo nikoli mogli uspeti vsi, ki si to želijo in bodo realne možnosti še vedno podobne tistim, ko kupimo srečko na loteriji. Bistvo pa je seveda v tem, da brez nakupa srečke, zadetka sploh ne more biti in da tudi podjetniškega uspeha ne more biti, če si ga ne postavimo za svoj cilj.

Hopla! Stoj! Ali bo to zopet ena izmed serij »Kako postati uspešen podjetnik«? To nikakor ni moj namen. (Pa ne, da si tega ne bi želel… ampak vem, da je kaj takega nemogoče napisati.) Rad bi le vzpodbudil (opogumil) vse tiste (predvsem mlade), ki se čutijo sposobne, da se tudi lotijo svoje ideje izpeljati. Seveda jim pa ne priporočam, da se tega lotijo solo. Nasprotno: nujno se je povez(ov)ati in združevati potenciale za prodor na – neusmiljeno tekmovalen svetovni trg.

Iz zadnjega stavka seveda logično izhaja, da se ni treba truditi z nadaljnjim branjem vsem tistim potencialnim podjetnikom, ki bi se povsem zadovoljili, če bi imeli soliden frizerski lokal, najboljši spa center v občini ali celo največji avtoservis v (bodoči) pokrajini. To so vsega spoštovanja vredni in tudi zelo težko dosegljivi podjetniški cilji, ki lastnika morda tudi povsem zadovoljijo, mu omogočijo visok standard in pričakovan življenjski stil, niso pa začetek kakšne bolj zanimive zgodbe o uspehu.

Mi pa se bomo v nadaljevanju ukvarjali bolj s tistimi zgodbami, ki so se začele v garaži, končale pa na svetovnih borzah. Takšni primeri so se pojavili že v 19. stoletju, seveda predvsem v Ameriki, povezani pa so ponavadi z avtomobili, motorji, elektriko, nafto (oglejte si film: »Tekla bo kri«)… V dvajsetem stoletju je sicer ogromno podjetnikov uspelo tudi »od ničle«, vendar pa je značilno, da je to vsekakor moralo biti v eni od najbolj razvitih (zahodnih) držav, predvsem v ZDA in v Evropi. V drugih delih sveta so bogataši nastali predvsem na podlagi (sreče zaradi) izkoriščanja naravnih virov, kdor pa ni bil iz vladajočega (posestniškega) stanu, ni imel kaj dosti možnosti, da postane milijonar.

Tudi Bill Gates ne bi imel še nobene šanse, da uspe, tako kot je uspel, če bi bil rojen v Indiji, saj je še vedno otrok 20., pred-internetnega stoletja. Za svoje prve podjetniške uspehe je še vedno moral (fizično) trkati na številna vrata, nadlegovati IBM-ove velikane, posedati na mukotrpnih sestankih – in to na pravih (ameriških) mestih. Navidezne pisarne (virtual offices) so nastale šele kasneje, tudi po njegovi veliki zaslugi…

Danes, na začetku 21. stoletja pa že lahko rečemo, da ima kakšen zelo bister in s še drugimi potrebnimi talenti obdarjen deček (in celo deklica) iz Indije (pa tudi iz Gvatemale, Ukrajine ali Slovenije) resnično enake možnosti za uspeh, kot podoben deček iz Seattla, New Yorka ali Londona. Njegov prvi in najvažnejši korak do uspeha je v tem, da pride do (povprečnega) računalnika in do (dobre) povezave v internet!