26. junij 2008

Kaj pravzaprav hočemo

Pri odločitvi za podjetništvo si moramo najprej odgovoriti na vprašanja: »S čim se bomo ukvarjali?« »Kaj bomo prodajali?« »Kaj znamo mi bolje od drugih?« »Kje so naše konkurenčne prednosti?« »Kaj je perspektivno za bodočnost?« »Kje lahko najdemo in izkoristimo kakšne koristne sinergije?« »Kaj je naš končni cilj?«

Čeprav je (naj bi bil) danes svet že »ena velika vas«, pa smo v bistvu še vedno precej omejeni (vezani) glede startnih pozicij in ponavadi ne moremo kar ignorirati raznih okoliščin, ki so posledica okolja, v katerem smo se rodili.

Če smo se rodili na kmetiji, kjer so naši predniki skozi številne generacije gradili »grunt« z ljubeznijo in z odpovedovanjem, potem je še najbolje, da svoje podjetniške ambicije skušamo uresničiti kar doma. Verjetno pa ne bo šlo na enak način, kot v prejšnjih stoletjih (desetletjih), z repo, koruzo in kravami, ampak se bo treba znajti in prilagoditi. Morda z zelo avtomatiziranim pridelovanjem trave za hotelske parke in golf igrišča, ali pa vsaj s kmečkim turizmom, podprtim z domačo bio prehrano?

Če so bili naši očetje kot obrtniki zelo uspešni z usnjenimi izdelki, pa bo (nov) začetek verjetno zelo težak (ker so oni verjetno že bankrotirali zaradi nesramno nizkih cen kitajske robe). Takšni proizvodi so namreč lahki za prevoz in jih ni noben problem uvoziti s povsem drugega konca sveta, seveda po nevzdržno konkurenčnih cenah. Potrebno bo najti nekaj bolj lokalno obarvanega, predvsem kakšne storitve, katerih ni možno tako zlahka uvoziti…

Turizem, gostinstvo, prevozništvo, gradbeništvo, servisne storitve lahko za mlade ljudi predstavljajo kar dobro prihodnost, če so po naravi bolj »ziheraši«. Če pa jih mikajo novejše tehnologije, se bodo srečali z dosti večjo (širšo) konkurenco, vendar pa so tudi možnosti za (velik) uspeh dosti večje. Brez inovacij, v eni ali drugi obliki, pa tukaj seveda ne bo šlo. Svetovno gospodarstvo je eno samo tekmovanje, za nove proizvode in storitve, za izboljševanje kvalitete in za večjo ekonomičnost (nižje cene). In na teh področjih smo pač takoj v tem neusmiljenem svetovnem okolju. Kdor za takšno (nenehno) tekmovanje nima občutka (in veselja!), naj se pač ne podaja v svet podjetništva. Saj je še dosti drugih lepih, zanimivih in plemenitih poklicev in poslanstev…

Marsikdo se (lahko) loti podjetništva tudi še brez jasnih odgovorov na (vsa) gornja vprašanja… Takole previdno in postopoma… Potem se bo pa že videlo, če gre… Gospodarsko družbo ustanovi nekako še bolj »honorarno«… za popoldanske aktivnosti… Predvsem pa še zadrži obstoječo (»sigurno«) službo, za vsak slučaj, če ne bo šlo…

Tudi to je možno, vendar pa je bolje, če imamo pred sabo vsaj nekaj odločnosti: Ali imamo (le) lokalne ambicije, ali pa kar globalne. To je že dobro vedeti, saj je od tega odvisno marsikaj, začenši z imenom družbe.

Za sebe lahko rečem, da sem (pred 20 leti) od prvega dne, ko sem (pustil zelo varno službo pravnega svetovalca generalnega direktorja Litostroja) postal podjetnik, mislil na možen nastop na tujih trgih. Popolnoma zavestno sem izbral takšno firmo, ki bo razumljiva v vseh jezikih: IUS (latinska beseda za pravo) in SOFTWARE. Podobne ambicije sem imel tudi leto pozneje, ko sem skoval blagovno znamko IUS-INFO…

Danes se mi to zelo obrestuje, ko vse bolj posegamo na tuje trge, imamo hčerinske družbe v drugih državah ter lahko uveljavljamo IUS-INFO kot regionalni »brand«.

Kdor pa ima ob ustanavljanju predvsem lokalne ambicije, je lahko do slovenščine dosti manj mačehovski, kot sem bil jaz (priznam, da tudi še kasneje s firmama INform* ter AI-in-Law) in lahko mirno ustanavlja družbe kot »Kozolček…«, »Mozolček…« ali »Kozliček d.o.o.«…

Svet pač ni bil povsem pravično porazdeljen med različne narode. Nekateri veliki (pa tudi mali, n.pr. Emirati) imajo neprimerno več naravnih virov in njihovi državljani bi bili neumni, če ne bi svojega gospodarstva opirali predvsem na ta bogastva (nafta, plin, rude, rodovitne pokrajine in bogati oceani). Kaj pa naša mala Slovenija? Ali nima nobenih velikih naravnih bogastev? O, pač…


*Priporočeni link: http://www.informiran.si/

22. junij 2008

Strežnik, ki vam streže z drugega konca sveta

Računalniki res niso več to, kar so včasih (pred nekaj leti) bili! Vse manj imamo na njih nameščenih kompleksnih in spominsko zahtevnih programov. Ta naprava, sestavljena iz tipkovnice in ekrana (no to se pa še dolgo ne bo spremenilo…) vse bolj služi le še za komunikacijo! Da se – z univerzalnim brskalnikom - priklopi(mo) na splet – na »Računalniški oblak« (cloud computing) in vse pogosteje tudi na katero od družbenih omrežij (social networking«)…

»Cloud computing« lahko opišemo na dva načina. V tehničnem smislu je ta tehnologija šele v povoju, vendar z ogromnimi potenciali: v idealni obliki (prihodnosti) bi (bo) omogočala, da si bodo lahko (če jim bomo to dovolili) vsi računalnki, ki so povezani v internet, med seboj delili procesorske in spominske kapacitete. Z njihovo povezavo se bodo sprostile ogromne, doslej neizkoriščene, rezerve na strojni in programski opremi. Priznajmo, da naši računalniki po navadi »garajo« le z nekaj odstotno sposobnostjo… In če bi jih pustili prižgane še ponoči…

Ker vem, da se vam že kar lasje ježijo od ogorčenja nad idejo, da bi SVOJ računalnik imeli toliko odprt, da bi se v njem dogajalo (marsi)kaj iz širnega (pokvarjenega) sveta in da bi bila povsem ogrožena vaša zasebnost ter varstvo podatkov itd. itd. … svoj predlog umikam za nekaj let (dokler ne bodo zagotovljeni tudi vsi potrebni varnostno-tehnični ukrepi za računalniške oblake) in se omejujem na povsem enostavno in danes že povsem realno definicijo najemanja prostih – spominskih - kapacitet.

Podjetja, ki so v preteklih letih imela svoje strežnike, se dobro zavedajo, da je njihovo nameščanje in vzdrževanje (bilo) kar zahtevno profesionalno opravilo. Zato se vse bolj odločajo za uporabo strežnikov (točneje: strežniških storitev) na tujih lokacijah. Za obstoječe informacijske sisteme je vsekakor takšna odločitev zelo težka in zahteva temeljit premislek, za nove sisteme pa skoraj ni dileme: prihranili bodo veliko denarja.

Da bi si zagotovili veliko in dolgoročno zanesljivost, pa bo treba biti previden in izbrati takšnega ponudnika (storitev strežniškega gostovanja), ki bo imel najboljše reference. Ste že uganili? Potem se bo najbolje opreti kar na velikega Googla, ki nudi tudi največje strežniške kapacitete. Posebno še, ker sta se pred kratkim povezala z velikim IBM-om, kar je res kar (pre)velika kombinacija. Paradoksalno je namreč to, da se s tem vračamo na izhodiščno pozicijo izpred 30 let, ko so se osebni računalniki pojavili prav kot odgovor (rešitev) zaradi pre-mogočnih in pre-okornih velikih IBM-ovih (mainframe) računalniških sistemov… Ali smo se zato borili? Vsekakor bo morala biti pri zagotavljanju storitev »cloud computing« zagotovljena prava konkurenca! Verjetno jo bodo morale zahtevati in zagotavljati tudi (med)državne regulative…

No, pa pustimo takšne dileme (bodočim) politikom in se zadovoljimo s trenutnim stanjem, ki gre vsekakor odločno v smer spletnih storitev (z vidika ponudnikov je to tudi SaS - »Software as a Service«), zelo koristnih in ugodnih (poceni) tudi za podjetnike. Kot primer naj navedem Salesforce.com, ki lahko nadomesti kar nekaj komercialistov in marketingašev. Kot v vseh podobnih primerih je njihova prednost predvsem v tem, da na enem mestu lahko nudijo najbolj kvalitetne storitve, nasvete, kadre, analitična orodja, praktične pripomočke, itd. Priporočam, da si najprej ogledate kakšen njihov DEMO, pa boste takoj vedeli, za kaj gre…

Na podobne storitve z raznih poslovnih področij bom opozoril še kasneje. Kot najvažnejše pri odločitvi za podjetništvo pa se mi zdi, da si moramo najprej odgovoriti na vprašanja: »S čim se bomo ukvarjali?« »Kaj bomo prodajali?« »Kaj znamo mi bolje od drugih?« »Kje so naše konkurenčne prednosti?« »Kaj je perspektivno za bodočnost?« »Kje lahko najdemo in izkoristimo kakšne koristne sinergije?« »Kaj je naš končni cilj?«


*Priporočeni link: http://www.salesforce.com/

21. junij 2008

Project LLx - 0621

Da bi ilustriral (dokazal) svoje optimistično pisanje o novih možnostih (spletnega) podjetništva, sem pritegnil nekaj mladih ljudi v projekt »LLx«, katerega bom na tem mestu tudi sproti opisoval, tako kot se bo bližal svoji (pričakovani) veliki zgodbi o uspehu…

Seveda bom pri tem nekoliko omejen, saj ne bom smel izdati nobene poslovne skrivnosti, moral pa bom tudi čuvati zasebnost vseh udeleženih (razen sebe)… Upam, da mi bo to uspelo…

Recimo, da se je projekt uradno začel včeraj… čeprav smo pred tem že imeli nekaj sestankov v ožjem krogu… in nekaj pisarije v posebni (zaprti) skupini na Facebooku…

Ja, vsem nam je skupno to, da smo člani tega socialnega omrežja… In pa – no to vam pač lahko izdam – najprej bomo naredili eno posebno Facebook aplikacijo… in z njo skušali tudi kaj zaslužiti… V prvi fazi vsaj en milijon (ček)… Upam, da se bomo pri tem tudi malo za..bavali…

Priznati je treba, da so fantje (pa tudi nekaj deklet bo zraven) kar odločeni, saj so se sinoči udeležili sestanka – ob 22h – tam nekje na periferiji okrog Domžal – in to takrat, ko je bila tekma EURO 2008 – med Hrvaško in Turčijo… Ni čudno, da so telefoni kar naprej zvonili… Večina od nas je namreč naročila svojcem in prijateljem, naj nas obveščajo, ko bo kakšen gol… Saj jih res ni bilo veliko… šele v podaljšku… Ampak Jx je očitno prijatelju naročil, naj ga pokliče tudi ob vsakem kotu, prekršku, offsidu ali ob kakšnem drugem napetem trenutku…

Smo naredili tudi en zgodovinski posnetek, ampak bo iz razumljivih razlogov (varovanje poslovne skrivnosti in zasebnosti) do nadaljnjega ostal še v karanteni…

Ostanite še naprej z nami…