e-Discovery

»e-Discovery« je nov izraz, ki se vse bolj pogosto pojavlja v pravnem svetu, posebno (najprej, kot ponavadi ) v Ameriki. Do problemov, ki so vodili k nastanku tega novega pravnega inštrumenta, je prišlo predvsem pri nekaterih velikih sodnih postopkih (n.pr. Enron) in pravdah glede produktne odgovornosti velikih korporacij. Ker so se velikokrat pomembni dokazi nahajali (le) v obliki e-pošte (oziroma drugih digitalnih dokumentov), jih je bilo možno tudi zbrisati ali celo ponarediti, kar je zelo oteževalo delo sodišča pri iskanju materialne resnice.

Zato so začele oblasti, najprej s sodnimi odredbami, kasneje pa tudi s splošnimi predpisi, postavljati pravila, kaj se sme in kaj se ne sme uničiti, kako dolgo obstaja dolžnost arhiviranja in v katerih primerih ter na kakšen način morajo družbe omogočiti »razkritje« svojega internega poslovanja in komuniciranja.

Glede na to, da v ZDA varstvo osebnih podatkov nima takšne prioritete, kot na primer v Evropi, je logično, da je njihova ureditev e-Razkritja precej bolj radikalna, kot bi bila lahko pri nas. Zakonodaja na področju varstva dokumentarnega gradiva, ki je bila letos sprejeta tudi v Sloveniji, ureja hrambo e-dokumentov z možnostjo upravljanja, nadzora, iskanja in varovanja, vendar gre pri tem v bistvu le za e-verzijo arhiviranja – določenih dokumentov. Po načelu »kar ni prepovedano, je dovoljeno« bodo naša podjetja v naslednjih letih gotovo lahko še zbrisala marsikakšno e-sporočilo, zvočne ter video posnetke, itd.

V Ameriki pa ne! Zaostrena zvezna zakonodaja (amandmaji k pravdnemu postopku), ki stopa v veljavo s 1. decembrom 2006, ima kot svoj glavni cilj naslednje: da se omogoči za nazaj »razkritje« kakršnihkoli internih komunikacij, ki bi bile relevantne za ugotavljanje resnice na sodiščih, tudi glede morebitne odškodninske odgovornosti nasproti tožnikom.

Praksa bo sicer šele pokazala, kakšne bodo posledice novih zaostritev, vendar je že sedaj jasno, da bodo novi predpisi imeli tudi velike materialne posledice. Družbe bodo morale verjetno veliko več denarja porabiti za arhiviranje (po mnenju nekaterih niti ne bo več dovoljeno brisati nobenih trakov, obseg arhiviranja strežnikov se bo nekajkrat povečal) in za usluge novih (pravniško-informacijskih) družb – »e-Discovery Law Firms«.

Če so se doslej družbe in njihovi odvetniki začeli ukvarjati z vprašanji kot »Kaj je vodstvo družbe v svoji okrožnici naročilo svojim uslužbencem?«, »Kaj je direktor filiale v Atlanti dne 12.12.2003 odgovoril zdravniku v New Yorku glede zdravila Pzhiss?«, »Ali še obstaja video posnetek glavnega vhoda z dne 1.1.2005?« šele takrat, ko je prišlo do sodnega postopka - pa se bodo morali odslej ukvarjati bolj s preventivnimi vprašanji, kot so: »Kako naj dokažemo, da brisanje naše korespondence ni možno brez rezervnega arhiviranja?«, »Kje naj hranimo vse te video trakove, da ne bomo kršili predpisov?«…

Za večino družb bodo novi predpisi predstavljali še več stroškov, nekateri pa se bodo znašli in z novimi (pravniško-tehnološkimi) storitvami dobro zaslužili…

Vir, 2. 12. 2006