15. junij 2008

Mega pravde omejujejo

Kdo ne pozna zgodb o slavnih ameriških odvetnikih, pred katerimi trepetajo velike korporacije, saj jim lahko z dobro organizirano skupinsko tožbo (»class action«) tisočev (bolj ali manj resnih) oškodovancev, poberejo ves dobiček ali celo spravijo v stečaj? Kot to lahko vidimo v romanu Johna Grishama: Kralj poravnav, so spretni pogajalci največ denarja morda dobili že samo s pretnjo tožbe, če so potencialne tožence le dovolj prestrašili. Vendar se čas takšnih mega pravd očitno izteka…

Ker pa imajo v Združenih državah Amerike zakonodajo, tako materialno kot tudi procesno, dokaj decentralizirano, se največje spremembe ne dogajajo naenkrat in z velikim pompom, temveč omejitve, ki bodo zmanjšale možnosti za mega pravde, uvajajo posamezne države, počasi (ponekod že drugo desetletje) in vztrajno. Tiha borba med velikimi korporacijami in mega-odvetniki ima več dimenzij, skupni imenovalec pa slej ko prej ostaja dolar. S političnimi kampanjami skušajo podpreti tiste kandidate za zakonodajalne organe, ki so naklonjeni spremembam predpisov (»tort reform«) in tiste sodnike, ki so že malo »alergični« na mega zahtevke, s katerimi se lahko uničijo stoletna in solidna podjetja.

Rezultati reforme se že krepko poznajo. V nekaterih državah so za začetek dokaj otežili možnosti, da bi se skupinske tožbe sploh pojavile in vložile. Skoraj polovica držav je uvedla maksimalne odškodnine za nevestno zdravljenje, predvsem iz naslova (duševnih) bolečin. V večini držav so postavili zgornjo mejo za »eksemplarične odškodnine«. Zelo so omejili možnosti vlaganja tožb v (drugih) državah zaradi špekulativnega namena (ker imajo tam »ugodnejšo« in bolj »obetavno« ureditev). Dve tretjini držav je zmanjšalo takse (in druge »težave«) za pritožbe tožencev zoper neugodne sodbe.

Seveda pa tudi odvetniški lobi ne čaka prekrižanih rok in vlaga kar velika sredstva v podporo tiste politične opcije, ki je v neki državi bolj naklonjena »trdi liniji« sodišč, hkrati pa razvija nove prijeme – »creative litigation«, predvsem na področju ekologije.

Mislim, da opisani trendi nimajo kaj dosti vpliva na naše (evropske) razmere, kjer se mega pravdanje niti še ni kaj dosti razširilo, pa tudi razmerja moči in političnega vpliva med politiko in pravosodjem so bistveno drugačna, kot v Ameriki.

Vir, 13. 1. 2007

10. junij 2008

Dober naslov...

… je pol članka, pravijo. In tako sem to upošteval tudi jaz. Če bo ta današnji naslov moje kolumne všeč obema tistima dvema bralcema, ki se jima celo ob sobotah da pogledati na IUS-INFO), potem obljubim, da ga bom še kdaj ponovil. In ker mi je trenutno zmanjkalo idej za znanstveno fantastiko (umetna inteligenca v pravu, itd.), sem se danes odločil za sorodno zvrst – humoresko.

Slava je minljiva. Prav tako (na)prednost na kakšnem strokovnem področju. Na to sem se spomnil, ko me je včeraj na pariškem letališču nekdo nagovoril z besedami: »Vi se mi zdite pa znani… Ali niste vi kot poslanec vedno imeli na mizi prenosnik?«, namesto z običajnim nagovorom: »Vi se mi zdite pa znani… Ali niste vi padli v tisto luknjo na nekem otoku?«.

Tale možakar je pa res razgledan, ima dober spomin in dober občutek za prave vrednote! Izkoristil sem dejstvo, da je bilo do odhoda letala še več kot dve uri ter da smo bili že v končni čakalnici (od koder mi ni mogel nikamor pobegniti) in začel sem mu na dolgo in počez razlagati, kako napreden sem bil že od nekdaj, posebno na pravnem (in) računalniškem področju.

Kako sem že leta 1975 programiral v Cobolu in so mi v Raško (kjer sem služil vojsko) pošiljali (v velikih kuvertah) datoteke (v obliki luknjanih kartic), katere sem editiral (s kemičnim svinčnikom) in sortiral (zamenjava vrstnega reda v svežnju kartic) ter poslal nazaj v Ljubljano v nadaljnjo obdelavo (luknjanje)…

Kako sem že v začetku 80-ih let zasnoval (v DOS-u) računalniški program SAS-Editor (pojasnilo za mlade bralce: SAS je bila kratica za »samoupravne splošne akte«), ki je ob vsaki spremembi enega akta avtomatsko prenumeriral tudi vse člene in sklicevanja v vseh drugih aktih (nekaj podobnega sedaj – za Windowse – razvijajo v italijanskih in nizozemskih inštitutih, kot sem včeraj slišal na pariški konferenci »Legal Knowledge and Information Systems 2006«)… Na žalost tedanji računalniki niso bili zadosti hitro sposobni obdelati ogromnega obsega SAS-ov in DD- jev (pojasnilo za mlade bralce: DD je bila kratica za »družbeni dogovor«), kar je imelo med drugim za posledico tudi to, da je samoupravni socialistični sistem (SSS) zašel v resno krizo…

Kako sem leta 1985 skušal še zadnjič rešiti SSS pred propadom, tako da sem izdelal (v DOS-u) program za pisanje govorov GOVORNIK. Celo Mladina je temu posvetila dvostranski članek, pa še moja slika je bila objavljena. Ker sem kasneje za zgodovino hotel ohraniti spomin na samoupravni žargon, sem GOVORNIKA pretvoril v Windows obliko in si ga še vedno lahko ogledate tule: GOVORNIK.

Kako sem vrgel puško v koruzo glede socializma in se sprijaznil s kapitalizmom ter leta 1989 lansiral IUS-INFO, čeprav se mi o internetu še sanjalo ni… Ker sem moral na telefon v svoji prvi pisarni čakati 5 let (potem ko sem »prispeval za izgradnjo samoupravnega telefonskega omrežja« preko 5.000 DEM, sem najel v Ljubljani prazno stanovanje – s telefonom - in tam priklopil računalnik ter začel emitirati IUS-INFO BBS… Pa sploh ni bil tako od muh… saj je že tedaj nudil ZAKONE, PREDPISE; JUDIKATE, LITERATURO… pa tudi dnevne NOVICE (točneje NEWS, ker so prihajale iz Amerike), FORUM, DODATKE, IGRE in celo LIVE CHAT (opozarjam na paralelo v zadnjem odstavku te »humoreske«)…

Kako plemenito pionirsko poslanstvo sem opravljal s tem, da sem deset let organiziral Računalniško delavnico v okviru Dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu, vodil Sekcijo za računalništvo pri društvu pravnikov ter prvo diskusijsko listo Pravni forum SLO-IUS… Tako, da me je bilo treba že kar zamenjati… da so te funkcije lahko prevzeli še drugi, z novimi idejami in iniciativami ter aktivnostmi…

Kako sem leta 2003 dal pobudo ter iniciativo za organizacijo in posredovanje pri pretoku znanja ter – v svetovnem merilu – (so)ustanovil prvo družbo za upravljanje portala, kjer se lahko spletno in sprotno izdelujejo najrazličnejši pravni dokumenti in druge pametne uporabnine – Inform d.o.o.

Kako sem leta 2006 dal iniciativo za intenzivnejši in tudi komercialni razvoj umetne inteligence v pravu (za nekatere še vedno »znanstvena fantastika«!), ter v Ameriki ustanovil družbo »AI-in-Law Future Technologies, Inc.«, kateri se pridružujejo tudi partnerji iz Italije in Nizozemske, sedaj po tejle pariški konferenci pa verjetno tudi iz ZDA, Avstrije in Madžarske…
No, možakar je že zdavnaj zaspal… Jaz imam pa kar dober občutek, da sem ga tako lepo uspaval… pri tem pa še sam sebe malo potolažil… in se pripravil za jutri…

Moj problem? Vse pogosteje imam občutek, da ne grem več v korak s časom… Da me prehiteva razvoj tehnike (tako smo rekli včasih; danes pa je to ICT – informacijsko komunikacijske tehnologije)… Da ne bom zdržal (po svojih močeh pomagati otrokoma) do konca devetletke… Za kasneje tako ali tako nimam iluzij…

Fantu, ki je v sedmem razredu sem še pred kratkim lahko kaj pomagal pri inštalaciji kakšne računalniške igrice… Kako sem bil zadovoljen in ponosen! Sedaj me pač ne rabi več… Ker sem zadnje čase dobil občutek, da (vesoljske in druge) borbe na terenu postajajo (še) bolj kompleksne, sem ga začel malo opazovati… Na moje presenečenje sem odkril da se (že dolgo?) ne bori več le z roboti in računalniškimi »osebami«, ampak (preko interneta) s svojimi sovrstniki iz vsega sveta… Vidim, da nekaj piše, kako naj se zaveznik skrije za tisto veliko skalo in potem mi kar tako mimogrede pojasni, da je to »Skyro« z Islandije, skupaj so pa ekipi še »Catch41« iz Estonije ter »Choo« iz Koreje. Na drugi strani imajo pa neke Amerikance ter enega Grka… Verjamem, da so takele igrice v »live« bolj zanimive, kot pa one iz prejšnjega obdobja (pred enim letom)…

Prav »zašvical« pa sem danes zjutraj, ko me je (v Pariz) poklicala hčerka (5. razred) in napovedala, da je pa sedaj res že skrajni čas, da tudi ona dobi »MSG«! Saj sem se znašel! Nikakor nisem smel pokazati, da ne vem, če sem prav slišal… K sreči sem takoj pomislil na Microsoftovega »Messangerja« in uganil, da je prav to tisto, kar »imajo danes že vsi drugi«. Kje je že običajni »e-Mail«…! To smo namestili pred pol leta… sedaj pa to ni več dovolj… Potrebno je takojšnje komuniciranje… verjetno tudi preko telefona… Kakorkoli: zagotovil sem ji, da bova to inštalirala »takoj jutri«, ni problema… jasno… Menda ja ne bo ona edina, ki bo tako za časom…
In s tem tudi njen foter…

Hitim…, da še pravočasno in na skrivaj downloadam razna navodila in napotke… in da se malo pripravim… Morda bom vsaj še tokrat izpadel kot »stručko«…

Vir, 16. 12. 2006

6. junij 2008

e-Pravosodje bo temeljilo na e-Pravu

Pred nami je nova era v razvoju pravosodja in prava nasploh! Če so doslej sodobne informacijske tehnologije omogočale le kvantitativno pomoč pri obvladovanju pravnih besedil kot nizov (računalniku neprepoznavnih) znakov, pa bo uvedba umetne inteligence prinesla povsem novo kvaliteto: prepoznavanje pomena besedil in v njem vsebovanih pravnih konceptov in pravil. Posledično pa bo – »e-Pravo« zaradi kvalitetnejših besedil, postalo boljše in natančnejše, »e-Pravosodje« pa pravičnejše in učinkovitejše. Pravni postopki vseh vrst bodo s pomočjo najsodobnejših tehnologij postali krajši in cenejši.

V naslednjih letih se bomo veliko ukvarjali s »črpanjem znanja« (knowledge extraction) iz obstoječih pravnih podatkovnih baz, kot tudi s pomočjo pri nastanku (kreiranju) novih (pravnih dokumentov vseh vrst) na veliko bogatejši način. Iz praktičnih razlogov večje učinkovitosti bomo (na začetku še dokaj nezanesljive) metode teoretičnih pravnih pravil kombinirali s tehnologijami strojnega učenja in teorije iger.

Nove obogatene baze pravnega znanja bodo služile kot podlaga za delovanje raznih prav(n)ih ekspertnih sistemov in tudi za avtomatsko kreiranje novih pravnih besedil (predvsem osnutkov, tudi sodnih odločb).

Posebni urejevalniki za zakonodajalce in za vse tiste, ki predpise izdajajo (točneje: za njihove strokovne službe), bodo omogočali, da bodo besedila kvalitetnejša. Ne bo nepotrebnih (subjektivnih) sinonimov, klavzule bodo imele vedno enak pomen, uporabljeni bodo le preverjeni in nedvoumni izrazi. V besedilih se bo skrivalo vse več koristnih (meta)podatkov, ki bodo lahko do konca sledili nadaljnji »usodi« dokumentov: o subjektih in objektih pravne zaščite, o dispozicijah in sankcijah, o hierarhičnih razmerjih, o postopkih ter inštancah, o medsebojnih sklicevanjih in vplivih, itd. itd. Olajšane bodo primerjave (in usklajevanja) med različnimi pravnimi sistemi (in tudi jeziki).

Ko bodo enkrat pripravljeni moduli umetne inteligence ter na njihovi podlagi izdelani ekspertni sistemi, bo neizogibno prišlo tudi do možnosti boljše »diagnostike« za sodne postopke. Vsak morebitni tožnik bo lahko na spletu preveril kakšne so njegove možnosti (v %) za uspeh v pravdi. To bo mnoge tudi odvrnilo od nepotrebnih postopkov. Kvalitetno – spletno - vložene zadeve pa se bodo veliko lažje predlagale tudi v morebitne mediacije in arbitraže, seveda predvsem tudi spletne.