Čas je za (enostavne) e-Volitve

Tako, kot je Vlada v preteklem mandatu pogumno poenostavila napoved dohodnine in celotni davčni postopek, lahko nova do naslednjih volitev modernizira volitve ter hkrati s tem prihrani tudi velika proračunska sredstva. Možnost za to je nastopila s trenutkom, ko ima večina volilnih upravičencev dostop do interneta…
Vzorcev pa ni potrebno iskati kjerkoli v tujini (še najmanj pa v Ameriki, kjer se svojih nerodnih volilnih strojev še dolgo ne bodo znebili), ampak lahko sami pridemo do najbolj enostavnih (in s tem najboljših) rešitev. Ne rabimo pa prav nobenih posebnih naprav, niti računalnikov ne (saj jih lahko na volišče za tisti dan prinesejo iz občine ali krajevne skupnosti).

Takole:

Vsakemu volilnemu upravičencu država pošlje zaprto kuverto z vabilom in njegovim unikatnim geslom (samo za te volitve ali referendum) ter informacijo o spletnem naslovu, kjer se lahko voli.

V določenem obdobju (na primer v enem tednu) lahko volivec odda svoj glas na najbolj enostaven način (seveda od doma ali od kjerkoli; tudi iz tujine), tako da vnese svoje geslo in izbere stranko. To se seveda takoj evidentira in ponovno ne more več glasovati, niti preko interneta, niti na volišču.

Zadnji dan glasovanja (ponavadi ob nedeljah) je odprto tudi nekaj »dežurnih« volišč (teh bo potrebno vedno manj), kamor lahko pridejo volit vsi tisti, ki tega ne morejo narediti sami preko interneta. Volilni odbor ima namesto pismenih seznamov pred sabo na mizi računalnik, povezan s centralnim strežnikom in tako lahko zavrne vsako morebitno ponovno glasovanje.

Na volišču se lahko glasuje preko interneta ali na star način. Za volivce, ki ne bi znali sami glasovati preko interneta, so na voljo še vedno klasične glasovnice, katere na koncu volilni odbor vnese v računalnik (teh pa bo vedno manj in manj).

Tako smo ohranili enako možnost glasovanja za vse državljane, hkrati pa smo naprednemu delu naredili veliko uslugo: ni jim več potrebno hoditi na volišča, lahko pa glasujejo tudi če so na potovanju.

Lahko samo ugibamo, koliko hitreje bomo prišli do rezultatov in koliko stroškov (manj ljudi za pripravo volišč, za štetje in pisanje poročil) bo s tem prihranjenih.

Sedaj pa k pomislekom:

Glavni je verjetno v tem, da s takšno rešitvijo nismo zagotovili, da bo v vsakem primeru glasoval volivec sam, saj bi lahko svoj glas komu odstopil ali celo prodal. Tehten pomislek!

Pa vendar ne tako usoden, če dobro pomislimo.

Predvsem je v Sloveniji danes demokracija že dokaj zrela. Velika večina ljudi ne bi niti pomislila, da bi svoj glas komu odstopila, saj bi jim bilo to »pod častjo«. Vsekakor pa ne bi mogli pričakovati masovnega trgovanja z glasovi. Saj takšnega bi lahko tudi preprečili. Enostavno (za vsak slučaj) z zakonom prepovemo prenašanje (ali celo mešetarjenje) glasov in uvedemo kazen za kršitev (kot je to na primer za kršitev volilnega molka). Ker tega ne bi bilo dovoljeno javno početi ali celo oglaševati, bi bili primeri neodgovornega prenosa volilnega glasu res izjema. Teoretično pa je to tako ali tako možno tudi že sedaj, saj poznamo primere (zelo redke izjeme), ko so komu ponujali po nekaj evrov, da bi glasoval (mislim, da na referendumu) po nareku, to pa preverjali tako, da je moral »prodajalec« (z mobilcem) obkroženo glasovnico fotografirati in tako dokazati, da je izpolnil svojo »pogodbeno« zavezo.

Še pred časom bi bilo veliko tudi čisto tehničnih pomislekov, predvsem glede zanesljivosti, varnosti, e-podpisovanja itd. danes pa je vse to že rešljivo. Če se dnevno prenašajo ogromna bančna nakazila, odvajajo davki in vlagajo bilance, potem tudi za en glas navadnega državljana ne bo kaj usodnega. Morda bi bila kuverta z geslom lahko priporočena, vendar verjetno tudi to ne bo nujno…

Če bi bilo le preveč pomislekov zaradi tako enostavnega sistema, kakršnega predlagam, so možne tudi nekoliko bolj »zanesljive« (komplicirane) rešitve, kot na primer v Estoniji, kjer so e-volitve že izvedli - na lokalnem nivoju. Uporabili so pač glasovanje s pomočjo osebne izkaznice, ki je hkrati tudi »pametna kartica«. Čeprav jaz kakšne posebne prednosti tukaj ne vidim (nastopijo pa spet novi problemi, ker na vsakem računalniku kartice pač ne moremo uporabiti), saj nekdo lahko svoj glas »prepusti« drugemu tudi tako, da mu »posodi« kartico za glasovanje…

Ko bo enkrat zaživel takšen način e-Volitev in se bodo uveljavili tudi e-Referendumi, se bodo oblasti lahko (morale?) večkrat odločile, da povprašajo svoje državljane, kaj menijo o določenem vprašanju.

To bo samo dobro za vse bolj pomembno e-Demokracijo!


*Priporočeni link: http://www.vvk.ee/engindex.html

Nepremočljive knjige

Ste se že kdaj namakali v kakšni banji, kjer je bilo prav prijetno, ste se pa vendarle dolgočasili? Ste že kdaj zdolgočaseno sedeli v kakšnem jaccuzziju (doma, v termah ali celo na križarjenju), pa niste vedeli, kako se tudi razvedriti? Bi vam prijalo ure in ure sedeti na peščeni plaži z nogami v vodi in brati napeto kriminalko? Ali pa brati celo na pozibavajoči se blazini, drvečem čolnu ali mokri jadrnici?
Jasno da to ne gre! Ker se knjige ne smejo zmočiti (ali zamazati z oljem za sončenje …).

Rešitev je v novem izdelku: »Water-proof Books«™ - »Nepremočljive knjige«™

Tako, kot ste doslej pri nakupu knjige izbirali med trdo in mehko vezavo ter žepno izdajo, pa bodo v prihodnosti imeli v (boljših) knjigarnah, letaliških prodajalnah, hotelskih trgovinah, turističnih krajih, stojnicah na plaži itd … knjige z (o)znako(m) »Water-proof Books«™, katere boste lahko brez skrbi in povsem sproščeno brali, zamazali, prali ter namakali v vodi.

Za izvedbo te moje genialne podjetniške ideje, katero pa vam velikodušno podarjam, je potrebno storiti le nekaj enostavnih korakov, po naslednjih navodilih:

1. Čim prej prijavite patent in registrirajte blagovno znamko (kdor bo čakal na ponedeljek, bo mogoče že prepozen, zato priporočam spletno prijavo). Ne varčujte z denarjem in patentirajte v vseh državah, razen morda v Mongoliji …
2. Poiščite kakšnega dobrega inženirja (kemijske, grafične ali papirniške smeri), da se bo lotil tehničnega problema: kako izdelati nekaj papirju podobnega, kar pa se lahko brez posledic zmoči … Po mojem mnenju bi bila to neke vrste plastika ?
3. Poiščite malo bolj napredno tiskarno, kjer vam bodo naredili prototip. Knjiga mora navzven izgledati povsem enako, kot če bi bila iz papirja, vključno s platnicami.
4. Namakajte jo vsaj dve uri v banji, od tega pol ure pod močnim curkom vode. Ta faza testiranja je zelo pomembna, tako rekoč kritična točka projekta! Če vam bo knjiga razpadla, se vrnite na točko 2.
5. Poiščite kakšnega pravnika, da vam bo pripravil predlog franšizne pogodbe, katero boste ponudili običajnim založnikom: knjige naj tiskajo tako kot papirnate, le da mora biti na teh novih oznaka »Water-proof Books«™ in da vam pripada 5% od prodajne cene …
6. Ko boste imeli podpisanih dovolj franšiznih pogodb (na primer z Mladinski knjigo, GV Založbo, od tujih pa priporočam predvsem Amazon), najemite še kakšnega ekonomista, da vam izdela poslovni načrt, ustanovi podjetje ter opravi druge formalnosti …

Poslovnega načrta se sicer lahko lotite tudi sami … V tem primeru vam bodo prišli prav tile napotki:
http://www.mta.ca/rendezvousbiosciences/day3panel-ppt/Roger%20Bernier.ppt

Nekaj prednosti in nekaj pomanjkljivosti:

PROs: Ogromen (globalni) trg. Doslej brez konkurence. Milijonski profiti. Možnost razširitve od knjig tudi na revije.

CONs: Hitra obogatitev (slovenski sindrom): ljudje vam bodo zavidali; morda vas bodo celo označili za tajkuna; nadležni mediji; psihološke težave.

Morda še namig za tako imenovano »Exit Strategy«: ne najemajte kakršnihkoli kreditov, ne podpisujte nobenih dokumentov, nikomur nič ne zaupajte !

Pa veliko uspeha!

*Priporočeni link: http://www.tomazic.info/images/10a.jpg