Kako naj računalnik razume pravo?

Kako so organizirani naši možgani? Ali imajo kakšen »operacijski sistem«? Kje so shranjene besede in kje pojmi? Obstajajo kakšni splošni »direktoriji« z našimi spomini in ali so naprej hirerahično razčlenjeni? Kako pogosto se nam vklaplja »iskalni stroj«? Kako se nam pojavijo nove ideje? Kaj je to učenje? – takšna vprašanja se mi pojavljajo, ko premišljujem o možnostih črpanja pravnega znanja iz obstoječih dokumentov (predpisov, judikatov, člankov…)…

Če hočemo pravno informatiko dvigniti na povsem novo in bistveno bogatejšo stopnjo, kot je prevladovala doslej (zbiranje, iskanje in razpečevanje mehaničnih nizov črk in besed, katere bo šele končni uporabnik »razumel«), potem se ne moremo izogniti primerjav med človeško in računalniško logiko. Če naj bi računalnik bistveno bolj(e) pomagal človeku (na pravnem področju), potem mora tudi on, vsaj do določene mere »razumeti« pravna besedila.

Ker pa verjetno do izvorne kode operacijskega sistema človeških možganov verjetno ne bomo nikoli prišli, si bomo morali pač pomagati vsaj z omejenimi simulacijami našega miselnega procesa ter to uporabiti za izdelavo algoritmov, ki bodo računalniku pomagali priti do približno enakih zaključkov kot jih na podlagi enakega »inputa« doseže človek.

Tudi pravo je določeno in zapisano v obliki človeškega jezika in za začetek je potrebno najti vsaj okvirne pomene besed in njihovih povezav. Na tem področju (in v prvih korakih pri razvoju umetne inteligence na področju prava) pa si bomo lahko že veliko pomagali z lepimi rezultati, katere so v preteklih desetletjih dosegle JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE. Običajno si kot najbolj popularne njihove dosežke predstavljamo razne aplikacije za računalniško obdelavo naravnega jezika. Slovenski primer: KOLOS

Manj spektakularne, vendar tudi zelo bogate pa so razne leksikalne podatkovne zbirke, kot n.pr. WordNet in EuroWordNet, ki temeljijo na povezavi pojmov z leksikalnimi in semantičnimi relacijami. Prvi sistem je začel nastajati v Ameriki že pred desetletji in ima danes velik vpliv) (in s tem tudi angleščina kot dominantni jezik na tem področju) na vse druge projekte. V tej podatkovni zbirki so samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi urejeni v sinonimske nize (sinsete), EuroWord Net pa je temu pridružil še več jezikov, ki se do določene meje povsem ujemajo, v velikem delu pa obstajajo tudi njihove specifike.

Obstaja pa tudi že projekt BalkaNetWord (kamor pa Slovenija seveda ne spada).
Zaradi izrazito ontološkega pristopa (vključno z relacijami kot so sopomenskost, nadpomenskost, podpomenskost, protipomenskost) ) takšne »besedne mreže« predstavljajo dobro osnovo tudi za specifična področja, kot je tudi pravo. Doslej je bilo na tem področju še največ doseženega v okviru projekta LOIS (Lexical Ontologies for legal Information Sharing). Izhodiščna ugotovitev njegovih nosilcev je bila, da je ena glavnih pomanjkljivosti obstoječih pravnih informacijskih sistemov v tem, da nimajo učinkovite predstavitve semantičnih razmerij med pravnimi pojmi (doslej še) »skritimi« v vsebini (?) pravnih dokumentov. Po domače povedano: računalnik (program) uporabnikom ne more prav nič pomagati glede prave VSEBINE besedila.
Kot sem napovedal že v svoji kolumni »Prav(n)i iskalec« se bomo tudi Slovenci v naslednjih letih veliko ukvarjali s »črpanjem znanja« (knowledge extraction) iz obstoječih pravnih podatkovnih baz, kot tudi s pomočjo pri nastanku (kreiranju) novih (pravnih dokumentov vseh vrst) na veliko bogatejši način. Iz praktičnih razlogov večje učinkovitosti bomo (na začetku še dokaj nezanesljive) metode teoretičnih pravnih pravil kombinirali s tehnologijami strojnega učenja in teorije iger, ki veliko vsebinskih pojmov »zadenejo« tudi po statističnih pravilih običajnega vrstnega reda besed.

Zato bomo morali tako »ukrotiti« računalnike in jim »razložiti« način človeškega mišljenja in izražanja, da bodo začeli z razumevanjem prava…

S skupnimi močmi (ljudi in računalnikov) bomo posledično lahko tudi izboljšali kvaliteto samega prava…

Ne verjamete? Stavim za tisoč evrov: izplačilo leta 2015…

Vir, 8. 7. 2006

Nemoč prava

Pravijo, da ima (klasična, zahodna, kapitalistična) demokracija tudi veliko slabosti in da je daleč od idealnega družbenega sistema, vendar boljšega pač (še) ni in zato se moramo z njo kar sprijazniti. Podobno velja za pravo: nepopolno je, velikokrat nas pusti na cedilu, razočarani smo nad njim, vendar – hvala Bogu, da ga imamo!

Verjetno ima že vsakdo kakšno slabo izkušnjo s pravom, če ne drugače zaradi neučinkovitega (prepočasnega) sodnega varstva. Za ilustracijo si zamislimo tri primere, ko se pokaže žalostna NEmoč prava…

Prvi primer. Oseba A pri podjetniku (parketarju) - osebi B naroči polaganje parketa v svoji na novo zgrajeni hiši. Da bi bil hrastov parket res kvaliteten in da bi imel s temi opravili čimmanj opravkov, oseba A pristane na predlog osebe B, da bi mu parket nabavil na Hrvaškem in ga s kamionom pripeljal direktno na gradbišče. Potrebno pa bo imeti gotovino in zato oseba B predlaga osebi A, da ji ga preskrbi in izroči – do četrtka, da bi bil parket lahko pripeljan v petek. Ker se tako velikih zneskov (kar precej milijonov) ne daje kar tako, se oseba A najprej prepriča, da ima za partnerja verodostojno osebo. Na občini preveri njegov status obrtnika, kot odločilno pa upošteva dejstvo, da oseba B živi v istem bloku kot oseba A (hiša še ni vseljiva), v sosednjem stopnišču, skupaj z ženo in dvema otrokoma. Goljuf pač ne bo šel goljufati ravno svojega soseda… In tako se stvari začnejo dogajati. Oseba A v četrtek izroči osebi B toliko milijonov, kot je pač potrebno. Mine petek. Mine sobota. Parketa pa še od nikoder… Oseba A pozvoni pri stanovanju osebe B. Odpre žena osebe B. Moža da še ni nazaj… Mine nedelja, mine ponedeljek… Oseba A spet pozvoni pri stanovanju osebe B in se z njegovo ženo pogovori že z malo višjimi toni. Moža pač še eni… Oja, včasih ga res kaj zanese… Njegova šibka točka da je tudi igralništvo… Oseba A je že tako živčna zaradi svojih milijonov, da gre kar na policijo. Ja, ga poznajo, ja… Če ima kaj več denarja, da se kar napije in včasih za nekaj dni izgine… baje zapravlja denar v koroških igralnicah… No, pa smo tam! Oseba A se zave, da je nasedla… in da včasih lahko kdo ogoljufa tudi svojega soseda… Dogodki potrdijo najhujše slutnje osebe A: čez nekaj dni se oseba B - skesani mož vrne k ženi in otrokom, malo mačka in podočnjakov, pa nobenega denarja več… Sledi seveda: kazenska ovadba, civilna tožba… nekaj let postopkov… in končno: PRAVNOMOČNA sodba! (Če je oseba B zaradi goljufije po nekaj letih celo kaj »odsedela«, je za osebo A irelevantno…) Ja, pa kaj? Samo še izvršba! Ha, ha, … Obrt je bila medtem odvzeta, stroji so izginili… Stanovanje je socialno… Izvršitelj lahko ugotovi le, da je vse pohištvo nujno za preživljanje družine, televizor je pa od tašče… In tako si lahko oseba A pravnomočno sodbo (vključno s sklepom o izvršbi) nekam zatakne (mislim seveda za klobuk)…

Drugi primer. Oseba A se na plaži igra (skupaj s svojimi otroci) z družino osebe B. Ko se lovijo, med drugim ujame tudi 8-letno hčerkico osebe B in jo pri tem za trenutek pridrži v objemu. Bratec slika z mobilcem in smešno sliko strička, ki je pravkar ujel sestrico, popoldne pošlje prijatelju v domači kraj, da bo videl, kako zabavno se imata obe družini. Prijatelj sliko pošlje naprej sošolcu… Četrto kopijo vidi tudi oseba C, ki je politični in poslovni nasprotnik osebe A. Ker ob sliki ni komentarjev, na njej pa ne drugih oseb, je videti, kot da bi se oseba A lahko sama zabavala z deklico, kakor si to že kdo razlaga… Oseba C se odloči, da bo osebi A malo ponagajala in sliko pošlje novinarju rumenega dnevnika… Jutranja redakcija… Nič uporabnega… Koga bomo pa danes zj...li? Ste videli tole sliko? Kaj če bi jo kar objavili? Če ni res, bo pa že demantiral… Sicer pa: brez milosti! Naslednje jutro osebo A zbudijo klici ob 6. uri zjutraj: »A že veš? Si že videl, kaj je o tebi v časopisu?«. Žena je že oblečena in lahko skoči za vogal v trafiko… Na prvi strani pa: »Oseba A ovadena zaradi pedofilije«, pa seveda tista nedolžna slika, ki pa sedaj ne izgleda nič kaj nedolžno… Zraven pa nekaj namigovanj iz dobro obveščenih virov… Naslednji dan popravek, da je šlo za sum in ne za ovadbo… Odvetniki… Tožba… Citati iz obravnav v črnih kronikah… Morda kdaj tudi sodba? Morda celo kakšna odškodnina čez nekaj let…? Osebi A se bo pa še celo življenje dogajalo, da jo bodo neznanci postrani pogledovali in šepetali nekaj o pedofiliji…

Tretji primer. Škodljivost kajenja za zdravje (aktivna in pasivna) je tako nedvoumna in dokazana, da je to definirano in določeno celo v zakonu in so na vsakem zavojčku cigaret zapisane in opisane številne grozljive posledice, od bolezni, grdote, impotence, frigidnosti, iznakaženosti do smrti – pa kaj?

In vendar: srečni smo lahko, da živimo v (bolj ali manj) pravni državi! In da v težavah in stiskah lahko pokličemo na 113, ko se začne odvijati pravo…

Vir, 10. 6. 2006

Prav(N)i iskalnik

Če boste na Googlu vnesli iskalni izraz »legal search engine«, boste sicer dobili kar precej zadetkov (približno 120.000.000), vendar ne boste izsledili niti enega PRAVEGA pravnega iskalnika. Zakaj? Zato, ker (še) ne obstaja! Ni ga (še)!

Vse to, kar si je doslej kdorkoli upal objaviti pod tem imenom, je lahko le »pravni« iskalnik (v narekovaju) – »legal« search engine… Gre pa v bistvu za OBIČAJNE iskalnike, uporabljane na pravnem področju (morda le še nekoliko prilagojene). Ponavadi, tako kot po drugih besedilih, iščejo takšne nize zaporednih znakov (in njihovih kombinacij), kot jih je vnesel uporabnik. Morda je ob tem (pravno)informacijski ponudnik pripravil še prijazen vmesnik, ki ponuja vnos raznih (pravno)relevantnih podatkov za iskanje po različnih »poljih« (zahtevno iskanje), seznamih odvetnikov, pravnih virov in seveda direktno povezavo na dokumente v pravni podatkovni bazi. Konec koncev je takšno »state of the art« - napredno iskanje – celo po časovni lestvici – na voljo tudi naročnikom sistema IUS-INFO.

Zagotovo pa še niste naleteli na takšen prav(n)i iskalnik, ki bi vaš vneseni niz znakov in besed vzel kaj drugače kot mehanično, ki bi ga tudi »razumel« v kontekstu pravne znanosti in pravnih pravil. Ki bi besedo »obtožba« povezal tudi s predsednikom republike, katerega lahko v določenih primerih obtoži državni zbor zaradi kršitve ustave… Ki bi ob iskanju pojma »versko prepričanje« opozoril tudi na besedilo »religiozni nazor«… Ki bi ob iskanju drugoinstančne odločitve takoj pogledal na višje sodišče… Ki bi župana spomnil, da je pristojen za imenovanje gasilskega poveljnika občine… Ki bi ločeval med »razvezo« pogodbe in »razvezo« zakonske zveze… Ki bi ob iskanju po evropski zakonodaji v slovenščini našel tudi ustrezne dokumente v angleščini…

Prepričan sem, da (bi) takšen PRAVI (ontološki, semantični) pravni iskalnik:
- rabimo
- pomenil ogromen korak naprej in da bi odprl povsem nove horizonte pravne informatike in pravne vede nasploh
- postal nepogrešljiv praktični pripomoček večine pravnikov
- pomagal pri kompleksnejših projektih modernizacije sodišč in javne uprave
- bil tudi komercialno uspešen zaradi zelo visoke stopnje dodane vrednosti

Pred leti bi se tudi meni (tako kot se brez dvoma večini bralcev) takšna ideja zdela le pobožna želja ali znanstvena fantastika. Ker pa poznam današnje stanje (pravne) informatike, odlične parcialne dosežke raziskovalnih inštitucij ter komercialnih ponudnikov v različnih deželah in se zavedam možne pomoči s strani umetne inteligence (AI), sem prepričan, da je nastopil čas, da se izdelave PRAV(n)EGA iskalnika kar lotimo!

Pristop bo še precej širši in zelo multidisciplinaren: kot izhodišče bomo vzeli zadnje stanje jezikovnih tehnologij, ki že omogočajo prepoznavo besedil do te mere, da jim lahko začnemo določati njihov pomen. Tukaj bo štafeto prevzela pravna stroka (teorija), ki bo morala do te mere abstrahirati (vsa) pravna pravila, da jih bodo lahko (ilustrirane v kvadratke) prevzeli programerji in strokovnjaki za umetno inteligenco (predvsem tudi za strojno učenje). Z analizo obstoječih besedil celotnih zakonodajnih sistemov (Evropske unije, Slovenije,…) se jim bo dodalo ogromno »notranjih, skritih, meta podatkov« z njihovim pomenom ter medsebojnimi povezavami. (Mimogrede: to bo lahko tudi dober pripomoček za ugotavljanje skladnosti predpisov držav članic s predpisi EU ter za prilagajanje zakonodaj držav kandidatk) Tako bo iz prejšnjega »mrtvega« in togega besedila nastala prava zakladnica pravnega ZNANJA, ki ne bo omogočala samo izvedbe pravnih iskalnikov, temveč bo dosti bolj uporabna tudi v upravnih (e-administration) in sodnih postopkih (vključno s pomočjo sodnikom pri pisanju obrazložitev njihovih odločitev).

Projekta se Slovenci seveda ne bomo lotili sami, temveč v tesni povezavi s številnimi partnerji – tako na strani izvajalcev, kot tudi investitorjev. Projekt »AI-in-Law« bo iz praktičnih razlogov precej evropsko obarvan in bo usmerjen v povečanje konkurenčne sposobnosti evropskega gospodarstva, saj bo šlo za izrazito »high-tech« področje.

Nič ne de, če bo Slovenija pri tem imela vodilno vlogo (2008!), saj bo lahko tudi to eden od načinov za dokazovanje, da s(m)o tudi majhni lahko uspešni…

Vir, 27. 5. 2006