12. marec 2010

Projekt AlertX


Gospodarska kriza je v letu 2009 prisilila vse podjetnike, da se čim bolj prilagodijo na spremenjene okoliščine in po možnosti razvijejo nove ideje ter iščejo nove trge. Ker sem se v zadnjih 20 letih ukvarjal predvsem s (pravno) informatiko, smo se na tem področju znašli med »lomilci krize« (takšno oznako so družbi IUS SOFTWARE dali v časniku Finance) tako, da smo uspešno lansirali hrvaški IUS-INFO ter s pravnega prodrli še na finančno, davčno in računovodsko področje – z novim produktom FinD.

Kot podjetnik pa sem se prvič lotil tudi novega, fizičnega proizvoda, seveda inovativnega in temelječega na zadnjih dosežkih sodobne tehnologije (miniaturne komponente, ki so bile razvite šele v zadnjih letih; prepoznavanje objektov v videu; zadostne procesorske in spominske kapacitete tudi za majhne »gadget« naprave).

Ideja se mi je porodila, ko sem kolesaril na tako nevarni cesti, kot je Kočevje-Ljubljana. Avtomobili in kamioni kar švigajo mimo tebe, kakšnih 5 centimetrov blizu… Gledaš pred seboj na izrabljene bankine in sproti premišljuješ, kje se boš izognil ostremu robu ali globoki udrtini, pri tem pa lahko samo ugibaš, kakšna je situacija zadaj… Ali se luknji lahko izognem malo na levo… ne da bi zapeljal več kot 5 cm na cesto? Če se bom pa toliko obrnil nazaj, da bom videl, ali se kdo bliža, pa lahko izgubim ravnotežje in …? Zanašam se le na sluh, ki pa z leti tudi peša… Ta-mladi kolesarji sicer dobro slišijo, vendar le, če (ko) ne poslušajo svoje mp3 glasbe…

Tako sem že med tisto vožnjo prišel do glavne ideje, katero sem kasneje še dodelal in dokumentiral. Ugotovil sem, da trenutno takšnega inovativnega proizvoda še ni. Zato se, izum tudi patentiral (Evropski patent) pod nazivom: »Naprava za gledanje nazaj in opozarjanje« (»Multi View Monitoring and Alerting Device«). Na posebnem okviru (v obliki nekakšnih očal) ali zataknjeno na varnostno čelado bo nameščena miniaturna kamera, povezana z miniaturnim zaslonom (display), ki bo uporabniku sproti kazal sliko (video) dogajanja za njegovim hrbtom, ne da bi motil njegov pogled naprej.

Vgrajeni procesor bo sproti obdeloval video signal, tako da bo prepoznal vsak objekt (predvsem seveda vozila), ki se približuje, ga na videu označil z rumenim okvirčkom ter prižgal posebno rdečo utripajočo lučko kot opozorilo na potencialno nevarnost. Kdor bo poslušal (vgrajeni) mp3, bo tudi zvočno opozorjen »Pazi, avto!« (v svojem jeziku). Opozorilni signal bo možno (brezžično) poslati tudi na zadnjo varnostno lučko kolesa, da bodo z utripanjem (na kolesarja) opozorjena tudi bližajoča se vozila.


Kot ste verjetno že sami pomislili, bo takšna naprava lahko zelo koristna in bo lahko veliko prispevala k večji varnosti – ne samo v kolesarstvu, ampak – tudi pri drugih aktivnostih, na primer pri smučanju.

Glavni podjetniški čar pa je v tem, da za takšen, povsem nov, produkt obstaja ogromen (še) neizkoriščen trg v globalnem merilu. Samo v Sloveniji je več deset tisoč navdušenih rekreativcev, ki bi se jim zdel takšen produkt zanimiv, nato pa v vsaki razviti državi še po več sto tisoč, v svetovnem merilu pa kar nekaj milijonov. Prepričan sem, da lahko s pomočjo sodobnih marketinških in prodajnih orodij (spletne prodajalne, virusni in video marketing, socialna omrežja interesnih skupin, itd.) že kar sami iz Slovenije obvladamo (vsaj) nekaj odstotkov takšnega potenciala (in s tem lahko že kar »obogatimo«), kasneje pa se povežemo še s kakšnim »velikanom«.

Na podlagi lastnih podjetniških izkušenj in ob spodbujanju številnih mojih kolegov sem se že zgodaj jeseni 2009 lotil prve faze. Tako smo in s pomočjo izvrstnih domačih inovativnih inženirjev do konca leta izdelali prvi funkcionalni model. Ko sem zadnje dni decembra, kljub mrazu, na kolesu preizkusil napravo (montirano na kolesarsko čelado), sem bil prav prijetno presenečen, kako jasna je slika mojega ozadja in kako hitro se oko navadi, da občasno pogleduje na zaslon, prav tako, kot pri vožnji z avtom v vzvratno ogledalo.

Odločitev je padla: v 2010 - gremo naprej! V drugi fazi bomo izdelali prototip, ga temeljito preizkusili (tudi s pomočjo profesionalnih kolesarjev), ustrezno dopolnili, pridobili ustrezne certifikate in začeli s proizvodnjo (večje serije verjetno kar na Daljnem vzhodu) in prodajo, najprej predvsem preko interneta.

Priznam, da sem za prvo fazo pred-razvoja že izčrpal svoja trenutno prosta finančna sredstva, zato bom poiskal še dodatne so-investitorje (tudi s pomočjo tega prispevka). Vabljen je vsak, ki v ta projekt toliko verjame (in zaupa meni kot njegovemu nosilcu), da je pripravljen vložiti (najmanj) 10.000 EUR v novo gospodarsko družbo – d.o.o. – katero bomo predvidoma ustanovili v mesecu marcu 2010. Seveda je zaželeno, da bi se družbeniki vključili v projekt tudi bolj aktivno, s tistimi svojimi talenti in potenciali, katere pač imajo.

Pričakujem, da se bo v nekaj letih vrednost vsakega vložka večkratno pomnožila.

Kdor je zainteresiran za več informacij, naj se javi na: tone.tomazic@siol.net