30. april 2008

Prvič izenačene možnosti

Sodobna informacijska družba, s povsem omreženim planetom Zemlja, prvič v zgodovini izenačuje priložnosti za vse (velike in majhne), ki so sposobni in imajo voljo svojo ustvarjalnost izkoristiti podjetniško, za razvoj in napredek sebe in svoje ožje ter širše okolice. Enkratna priložnost tudi za Slovenijo!

Še nikoli v zgodovini Zemlje niso imeli vsi njeni prebivalci toliko možnosti, da izkoristijo vse svoje potenciale in postanejo uspešni – najboljši – tudi v materialnem smislu, da torej obogatijo ali celo postanejo najbogatejši na svetu! Dokaze za to najdemo že kar na vrhu. Na lestvici svetovnih milijarderjev so do nedavnega kraljevali sami Američani, z Billom Gatesom na čelu, pa še kakšni srečneži, ki so se rodili nad naftnimi polji ali podedovali stoletja dolgo nakopičena bogastva.

Sedaj pa se jim nezadržno približujejo uspešneži iz »dežel v razvoju«: na drugem mestu je že Carlos Slim Helu iz Mehike, med prvimi desetimi pa še Mukesh Ambani, KP Singh, Oleg Deripaska… Kdo je v zadnjih nekaj letih pokupil vse največje jeklarske kapacitete na svetu: Lakshmi Mital iz Indije…

Pa ne mislite, da je v 21. stoletju uspeh rezerviran le za velike države! Enega najhitrejših tehnoloških prodorov in finančnih uspehov so se lotili v Estoniji (Šved in Danec), kjer so zaplodili Skype, ga nato locirali v Luxemburg in nazadnje za bajne denarje prodali ameriški družbi eBay.

Res je, da se (je) slej ko prej vsak večji podjetniški uspeh zaključi(l) v ZDA, kar pa še ne pomeni, da so tudi vsi ključni nosilci Američani (prej nasprotno). Omenjeni e-Bay je zaplodil iranski podjetnik P. Omidyar, drugo »zgodbo o uspehu« pa Kitajec Jerry Yang (danes seveda tudi milijarder).

Uspeh in bogastvo tudi nista več rezervirana le za starejše, saj se da na lestvico milijarderjev priti tudi že v dvajsetih letih. Mark Zuckerberg je svojo podjetniško kariero začel še kot študent, prepričal poslovne angele, da ima dobro podjetniško idejo – Facebook – ter jo tudi uresničil in je danes, pri 23 letih, vreden poldrugo milijardo dolarjev.

Saj se zavedamo, da takšni primeri še ne pomenijo, da imajo vsi Zemljani danes enake možnosti za uspeh. Nasprotno: v revnih deželah imajo toliko sprotnih problemov s hrano, vodo in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebami, da mnogi niti ne poznajo, niti ne pomislijo na internet ter druge bolj sofisticirane civilizacijske pridobitve, vendar pa imajo njihovi (če so talentirani) otroci realne možnosti, da preskočijo tisočletne predsodke in ovire ter se znajdejo in uspejo v sodobnem svetu.

Bistveno je, da imajo pred sabo lahko zelo visoke cilje za uspeh in da ne obstajajo nobene formalne ovire, da tega sčasoma ne bi tudi (lahko) dosegli.

Tako, kot se morda tudi jaz ne bi loteval tega pisanja, če bi mislil, da ga bo prebralo le nekaj naključnih »obiskovalcev« in nanj že naslednji dan pozabilo… (Potem bi se rajši usedel pred televizijo in dal »možgane na pašo«…) Tako pa si (lahko) zamislim, da pišem prva poglavja neke bodoče knjige, ki bo (bi bila lahko) tako zanimiva in koristna, da bi jo prevedli v angleščino in preko Amazona ponudili na celotni svetovni trg… How about that?