Najtežje je zaslužiti prvi milijon

Vsak uspešen podjetnik se bo strinjal, da je (bilo) najtežje prislužiti prvi milijon. Začne se po navadi z »genialno« idejo, iskanjem in prepričevanjem partnerjev, poslovnim načrtom, pripravami… (prvič) pa se zatakne pa pri povsem banalni zadevi: pomanjkanju potrebnih začetnih sredstev. Ker se slednja lahko vedno zreducirajo na čisto navaden denar, se (bodoči) podjetniki po navadi lotijo najožje okolice ter »žicajo« od bližnjih sorodnikov in prijateljev…

Kmalu se izkaže, da nekaj deset tisoč (evrov ali dolarjev) ne bo zadoščalo, ampak bo potrebno zbrati nekaj sto tisoč… Takrat pa sorodstvena in prijateljska solidarnost odpove… Ker so resne banke in veliki investitorji (in po pravilu tudi investicijski skladi ter »VC - venture capital«) kar previsoko oddaljeni, se je pač potrebno obrniti na – poslovne angele.

Tudi ta blagoslovljena elita je sad nekaj zadnjih desetletij, sestavljajo pa jo dokaj različno motivirani in premožni posamezniki (vse bolj pa tudi povezani v jate in omrežja). Nekateri so morda upokojeni milijonarji, ki bi radi pomagali mladim in tudi njim omogočili vstop v poslovni svet, zraven pa se morda še izkazali kot priljubljeni mentorji ali celo dobrotniki. Drugi so povsem špekulantsko usmerjeni: sanjajo le o tem, da bodo za zelo malo denarja postali večinski lastniki hitro rastočega podjetja (start-up) z veliko prodajno uspešnico, čez eno leto izvedli dokapitalizacijo, pretvorbo v delniško družbo (IPO), čez dve leti našli drugega kupca in pri tem bajno zaslužili. Najdejo pa se tudi takšni, ki jih resnično zanima sama vsebina proizvoda ali storitve, jih to veseli in bi morda radi mladim idealistom pomagali uresničiti to, kar njim doslej samim ni uspelo…

Mladi podjetniki, ki poslovne angele (po navadi) krvavo rabijo, pogosto pristanejo na zelo »oderuške« pogoje, saj druge izbire morda niti nimajo. V tej fazi se pač sprijaznijo, da bodo (enkrat čez dolgih nekaj let) dobili prav majhen del pogače – da bo le velika ali celo ogromna. Tudi če bodo ostali le 5% lastniki »svojega« podjetja, bo to morda enkrat predstavljalo milijonsko premoženje… Prav nič izbirčni niso pri odločitvi za poslovnega angela – ta je lahko tudi ateist…

Obema skupinama pa je skupno tole: eno zelo veliko tveganje! Prav majhen odstotek »genialnih« podjetniških idej se namreč tudi uspešno realizira. Razlogov za to je lahko neskončno veliko, lahko so objektivni ali subjektivni, na eni ali na drugi strani… Morda je mladi podjetnik sicer zaplodil dobro poslovno idejo, vendar pa je ni sposoben tudi realizirati (nima organizacijskih sposobnosti, dobrih sodelavcev itd.). Morda so zadevo dobro izpeljali že do samega (odličnega) proizvoda, pa je zmanjkalo denarja za marketing, poslovni angel pa ne spozna, da je za rešitev projekta nujna dokapitalizacija…

Poslovne angel(čk)e imamo tudi že v Sloveniji, tako posameznike, kot tudi združenja. Mladi podjetniki jih bodo zlahka našli, saj jim jih bodo priporočili tudi na številnih valilnicah, razvojnih centrih, šolah, seminarjih, tečajih.

Imam to srečo, da poznam zadevo z obeh strani. Pred leti sem se s svojimi projekti prilizoval marsikateremu angelu, sedaj pa si kdaj »pripnem krila« tudi že sam in upam, da bom tudi s svojimi izkušnjami lahko pomagal kakšnemu začetniku. Zaradi svojih izkušenj na drugi strani bom skušal biti čim bolj »uvideven« in logičen. Takšen pač ni bil tisti angel, ki nas je z zanimanjem poslušal in ko smo povedali vse ter se z upanjem zazrli vanj, nam je dejal nekako takole: »Fantje – odlično! Dobra ideja! Ste me prepričali! No, skoraj – sedaj mi morate dokazati le še nekaj: da se da s to idejo tudi res dobro in hitro zaslužiti! Takole bom rekel: pridite spet čez eno leto in mi pokažite en kovček denarja. Potem se bomo pa naprej pogovarjali!« Mi smo se seveda spogledali, poslovili in si mislili: »Ja, kar misli si! Če bomo mi čez eno leto imeli poln kovček denarja, pač ne bomo več k tebi hodili…«

V času prve .com balonske ekonomije (konec prejšnjega stoletja) so bili poslovni angeli (in drugi investitorji) tako pomembni in vzvišeni, da je bilo za mlade podjetnike zelo težko do njih priti, kaj šele imeti dovolj časa, da jim predstavijo svoje poslovne načrte. Takrat je nastal izraz »Elevator pitch«: sposobnost da v eni minuti, koliko traja vožnja z dvigalom, predstaviš svojo podjetniško idejo, vsaj toliko, da te bo Investitor povabil v svojo pisarno (za pet minut)… Sicer te bodo varnostniki vrgli ven…