Dobra poslovna ideja

Ko so me pri Financah vprašali za kakšen praktičen nasvet mladim podjetnikom začetnikom (startup), sem malo pomislil in iz svoje zaloge (upam, da dobrih) idej, potegnil naslednjo:

Ko iščemo zamisli za nove proizvode in storitve, moramo izhajati iz POTREB čim večjega števila možnih uporabnikov. Ti sicer včasih ŠE NIMAJO potrebe, vendar jo bodo morda enkrat še dobili. Če ne drugače, jim bomo pa do kakšne nove potrebe pomagali priti, predvsem seveda s pomočjo drugih proizvajalcev sodobne tehnološke opreme. Vse pogosteje pa se z razvojem tehnologije šele pojavljajo tehnične MOŽNOSTI za zadovoljevanje potreb, za katere včasih nismo niti mislili, da so uresničljive! Takšen je tudi tale primer:

Ko se (z radovednim otrokom z roko v roki) sprehajamo po travniku in/ali nabiramo zdravilna zelišča (morda pa le občudujemo ter fotografiramo naravo) ali po gozdu nabiramo gobe, se nenehno srečujemo z ugankami: "Katera pa je tale roža?", "Ali je tole morda zdravilna rastlina?", "Ali je tale goba užitna?", »Katera rastlina ima pa tako velike liste, da bi jih imeli lahko za pokrivalo?", "Ali je tole bor ali macesen?", »Katero drevo ima pa takole značilno upognjene veje?«, »Kaj je to za ena palma?«, itd. itd. Odkar (vedno) nosimo  s seboj pametni telefon, lahko s pomočjo »obogatene resničnosti« (augmented reality), odgovore na takšna in podobna vprašanja dobimo kar hitro:

Slikamo rožo, njene liste, drevo ali njegove plodove, gobe in druge predmete in takoj dobimo eno ali več sugestij, kaj bi to lahko bilo. Praktična uporabnina W.I.T. (What is This?) takoj prepozna tipične oblike, strukturo, barve itd. ter iz svoje zaloge ali iz spleta takoj najde večjezične  izraze, opise in podrobne fotografije, povezave itd. ter nam s tem polepša svet. Če rezultat ni takoj zadovoljiv, postopek ponovimo, slikamo z nekoliko drugačnega zornega kota. Kot pri vseh tehničnih novostih, se bo zanesljivost in prijaznost uporabnine (aplikacije) nenehno izboljševala.

Pa poglejmo še nekaj slabih in nekaj dobrih strani navedene ideje s PODJETNIŠKEGA vidika:

Težko bi jo patentno zaščitili, saj gre za dokaj splošno idejo, ki je lahko realizirana na najrazličnejše načine in predvsem tudi z zelo različnimi programskimi rešitvami. Zato lahko zanesljivo računamo, da se je bo lotil marsikdo po svetu, saj je tudi potencialni trg povsem globalen. Ampak – potrebna bo tudi zelo kvalitetna rešitev, kjer pa bo pač treba biti konkurenčen! Za prodor na trg pa bodo seveda imeli prednost tisti, ki bodo (med) prvi(mi). Lahko pa z gotovostjo sklepamo: če se tega ne bomo lotili mi, se bo pa gotovo kdo drug! Ideja je tako rekoč neizogibna prihodnost.

Lepa stran ideje (posebno tudi za manjša poslovna okolja, kot je Slovenija) pa je v tem, da ne zahteva prav veliko finančnega vlaganja – če je na voljo dovolj ZNANJA, tako programerskega kot tudi marketinškega (predvsem tudi obvladovanja interneta). Prednost bodo imeli tisti, ki bodo zbrali največ (dobrega!) akumuliranega znanja na področju vektorskega programiranja, obvladovanja grafike, prepoznavanja v sliki (in videu?) in to z vmesniki, delujočimi na operacijskih sistemih pametnih telefonov. Ker na internetu obstajajo že ogromne zaloge kvalitetno urejenih in vsem odprtih fotografij (enciklopedij) rastlin, niti ne bo potrebno predmetov obdelave (prepoznavanja) na novo slikati, ampak le poiskati v podatkovnih oblakih.

Prodajni model se ponuja kar sam od sebe: osnovna aplikacija W.I.T. je brezplačna in se sama širi prek spletnih prodajaln namenjenih mobilnim telefonom (kot n.pr. App Store za iPhone), kasneje pa se »zasvojencem« nudijo bogatejše verzije (funkcionalno bogatejše, predvsem pa tudi lokalno obarvane, saj je rastlinstvo po celinah lahko zelo različno), za nizko ceno (okrog 1$), kot je običajna v prodajalnah mobilnih aplikacij. Vzor je lahko kar Talkling Tom, ki je (slovenskim) avtorjem prinesel pravo bogastvo.

Anton Tomažič 

Kakšen je smisel življenja?

Za odhod na romarsko pot k svetemu Jakobu v Santiago de Compostela – »Camino« - sem se psihično in fizično pripravljal že v pred velikonočnem postnem času (brez mesa in alkohola) in tako sem med svojimi kolesarjenji začel premišljevati tudi o smislu življenja.

Tako kot se za romarsko pot spodobi, bom v tem obdobju odložil številne obveznosti, navade in udobja ter ugodja in celo nekatere tehnične predmete. Če bi bil dosleden, niti telefona ne bi vzel s seboj, vendar ga bom imel pri sebi predvsem zaradi tega, da bom včasih poklical domov, da jih ne bo preveč skrbelo. Nikakor pa ne bom kaj dosti uporabljal (meni sicer zelo ljubega) interneta, niti se ne bom javljal na socialna omrežja. Včasih (se) je pač treba resnično odklopiti.

Bo pa zato toliko več časa za premišljevanje in za pogovor s samim seboj. En majhen načrt sem si že naredil in to prav v smeri iskanja bistva v našem (mojem) življenju: Kaj so bistvene stvari v življenju? Zakaj sem pravzaprav na svetu? Kaj je (bil doslej) moj cilj? Bi ga moral v prihodnosti še kaj korigirati?

Da bom lahko ugotovil morebitne pozitivne (negativnih si res ne predstavljam) učinke svojega romanja, sem skušal najti nekaj možnih odgovorov na vprašanje o bistvu življenja že kar pred odhodom.

Kašni so torej možni (verjetni) odgovori na vprašanje »Kaj
je v mojem življenju bistveno?«:

DOLGO ŽIVETI – (zadostno zdravje)
UŽIVATI – (hrana, pijača, seks…)
IMETI POTOMSTVO – (nadaljevati svoj rod)
PRITI V NEBESA – (in se zato izogibati greha)
ČASTITI BOGA – (hvaležnost stvarniku)
LJUBITI – (najti sorodno dušo)
BITI USPEŠEN – (bogastvo in slava)
ZLIVATI SE Z NARAVO – (zdravo življenje)
DELATI DOBRO – (altruizem, patriotizem, dobrodelnost)

Res bi se težko odločil za en sam odgovor! Tudi če bi lahko izbral dva, tri ali pet odgovorov, bi dolgo okleval glede prioritet

… če sem čisto iskren s samim seboj, moram priznati, da bi (vsaj) kak odstotek dobil VSAK od naštetih možnih odgovorov! Nekateri seveda veliko več kot drugi… vendar nekaj pač vsi… Pa še kakšen dodaten bi se našel…

Knjiga v manj kot minuti

Razcvet ustvarjalnosti, katerega omogočajo sodobne informacijske tehnologije, se izraža tudi v veliko večji (lažji ter cenejši) možnosti, da ambiciozni ljudje izdajo svoje knjige. Odpadla je namreč največja in najpogostejša ovira, ki je doslej onemogočala večini avtorjev, da bi izda(ja)li svoje lastne knjige: nobenega urednika ni več, ki bi odločal o (ne)objavi!

Knjigo lahko danes vsakdo naredi, izda in prodaja kar sam.

Recimo, da ima za kakšnih 200 strani besedila, pa še kakšnih 20 slik za dodatek.

Prva in najvažnejša odločitev je, ali ste pripravljeni za izdajo knjige tudi kaj seči v žep (in koliko), ali pa ne(morete).

Ja, tudi povsem (skoraj) brez stroškov bi šlo! Na internetu najdete kakšen brezplačen program za urejanje knjig (»publishing software«), če nimate v računalniku že MS Office – Publisher. Svojo prvorojenko boste lahko v miru oblikovali in prevedli v format PDF ter »objavili« na svojem blogu. Tam si knjigo lahko vsakdo ogleda, naloži (download) ali celo stiska (na svoje stroške). Ob takšni skromni varianti se lahko tolažite z mislijo na možnost, da bo vašo prvo knjigo prebral kak pravi založnik (direktor MK), se zanjo navdušil in vas prosil, da bi jo izdal(i) tudi v tiskani obliki …

Ampak to ni to, kajne? Saj moramo še kratke članke najprej natisniti, da jih potem lepo z užitkom beremo … Kdo bi torej čakal na direktorja MK? Knjiga pač mora biti v papirnati obliki in tudi zvezana, kot se spodobi! Pa naj stane, kar hoče! Tudi nekaj 100 dolarjev (ja, Američani so seveda najbolj podjetni v tem smislu) …

Za solidno ceno bomo dobili vsa potrebna navodila, orodja, vzorce (template á la Dr. Živago), marketinške poti … predvsem pa bomo knjigo lahko držali v rokah že DANES! Šlo bo namreč za »naredi sam«, vendar z res odličnimi pripomočki. Primer takšne založbe je http://selfpublishing.com/ .

Za bolj resne avtorje, ki bi si želeli res kvalitetno knjigo, pa bo seveda treba le seči malo globlje (za kakšnih 1.000$) v žep. Knjigo bodo namreč izdali pri kakšni pravi (spletni) založbi, kot je to na primer AuthorHouse* ob človeški pomoči pravih urednikov ter tržnikov.

Ko bodo skupaj definirali projekt, mu bodo odprli posebno delovno mesto, kjer se bo srečeval z uredniki, lektorji, oblikovalci, tiskarji … Takšen postopek bo trajal kar nekaj mescev, vendar pa bo na koncu nastala res profesionalno pripravljena knjiga. Avtor jo bo seveda ves čas nastajanja že videval, točno v takšni obliki, kot bo v tej fazi in tudi njeno končno podobo.Ko bodo odobrene vse potrebne faze, bo knjiga pripravljena za tiskanje in avtor bo seveda nestrpno čakal na prvi fizični izvod. Ko ga bo dobil, bo sicer zadovoljen, ne bo pa (zaenkrat) kvaliteta še enaka, kot bi bila pri MK.

Tiskanje bo skoraj zagotovo po sistemu POD – »Print on Demand«. To pomeni, da založnik(i) nikoli ne bo(do) imel(i) na zalogi niti enega samega izvoda knjige! Vse bo le v računalniku – ker je takšen način skladiščenja neprimerno cenejši.

Marketing bo potekal izključno preko interneta, predvsem seveda tudi preko Amazona, Kadarkoli bo kdo naročil (kupil!) knjigo, bo poslana ta informacija v eno od posebnih, najmodernejših in ogromnih tiskarn (12 vzporednih tiskarskih strojev), kjer bo knjiga natisnjena, zvezana in zapakirana v manj kot minuti …

Tako kot pri blogih, bo seveda tudi pri samozaloženih knjigah kvaliteta dostikrat bolj tako – tako, ampak to je problem avtorjev (katerih bralci ne bodo prav množično brali, kaj šele kupovali). Dejstvo pa je, da se bo med to maso izdelkov našlo tudi marsikaj zelo kvalitetnega in da bo ta nova tehnologija (demokracija) zelo olajšala prodor mladim in nadarjenim avtorjem, ki bi se sicer morali (tako kot prej) boriti z birokratskimi in finančnimi ovirami.

*Priporočeni link: http://www.authorhouse.com/