15. april 2008

AI-in-Law

  1. What does it mean?
    Artificial Intelligence (AI) in the field of law.
  2. Is this a sort of expert system?
    We don’t want it to be! We want to upgrade to a much higher degree. Expert systems are pre-determined: they may be very sophisticated and useful, but they always made and defined by man (and therefore should also be corrected by man).
  3. What is artificial intelligence?
    There are many definitions. We are practically oriented and don’t bother with theory. For us it is important that “expert systems” are upgraded so that the subjects (programs, agents, robots) can learn (from it’s own and other’s mistakes) and adapt to constantly upgrade as improved versions.
  4. Why AI in the field of law?
    Why not? Do you know any area of the human relations that is more defined, determined, regulated, described, precise (should be… and will be more with our help)?
  5. Do you expect that in the (far) future computers might replace judges?
    Never! The AI will just help judges to be more efficient. Our technologies will give them tools and environment to perform better (and faster).
  6. Do you expect that computers will produce complete court decisions (including all explaining texts)?
    This will be done very soon. In our laboratories we are getting the first results. BUT this products will always be used as drafts! The will have to be read by judges (or other lawyers) to be confirmed, rejected or corrected.
  7. Will automatic court decisions be produced on the basis of (the statistics of) previous (similar) court decisions?
    Partly. We shall combine many modern IT techniques and use: the meaning of texts (regulations), natural language technologies, pattern recognition, machine learning, etc.
  8. How can computer handle “the meaning of texts”?
    This will be our main achievement! We are working hard since 2006 to extract subjects, objects, their relations, places, time, and other legally relevant concepts from any existing texts. Thus we are enriching large databases with a lot of meta-data, prepared for much higher-value services.
  9. Will your company sell such meta-data enriched texts to the final customers?
    Double “No”: we shall not deal with the final customers, but will help other professional information providers to improve their services and start new ones; we shall give the enriched meta-data for free, to see and experiment with it – to any seriously interested company. But they will have to subscribe to our updating services (otherwise their meta-data enriched databases will not be up-to-date.
  10. Will you deliver SaaS?
    Yes, this will be software as a service delivery. We shall keep our main engines and algorithms patented and protected.
  11. What is your main advantage on the market?
    The time. This is a very time demanding R&D and we are doing it for a few years. When we get competition developed to our today stage, we shall be far ahead. There are never ending possibilities and opportunities in this field.
  12. Could your applications be also used on other areas?
    The more we are approaching, the more new possibilities we see. Our scanning for the meaning of texts could be used much behind the legal area. For example: SEO (search engine optimizers)
  13. Are you developing the first (real) legal search engine?
    So far there were no real search engine based on the (real) meaning of texts. We see a big opportunity to create one, but we shall probably not do it for ourselves. A big legal information provider could do it as a partner with our SaaS support…
  14. Will there be any side-products of your development?
    Our semantic based databases will support many further products and services. One is in developing practical tools for all legal professionals creating a lot of texts. Our UGC (user generated content) support will enable judges to mainly just select further words, (logical) sentences and paragraphs from drop-down menus, thus largely enhancing their productivity.
  15. What kind of customers do you expect for your services?
    For the beginning we see the strongest interest in the area of IT justice departments. The architects of the court modernizations are seeing (waiting for) our modules of the AI as a basement for automatic maintenance of the court procedures. It is for the first time that office-like procedures and repositories will be directly connected with laws and other regulations. In case of changing of the laws these procedures will be automatically alerted and (in the next stage) also (updated) changed.
  16. Will there ever be “virtual judges” online?
    Yes, and the first ones will be supported by our AI modules! Users will describe their problems and claims (in the form of natural language) and the “Judge” will estimate their chances to win if they go to the Court. If their chances will be 11%, it is unlikely that they will sue… but if the chances are 90% they will be encouraged… We believe that this will eventually have a very positive impact on the number (lesser) of cases in the court…
  17. Can various arbitrations and other alternative dispute resolutions also profit from this new technology?
    These online applications are doing a great job already nowadays. But they can improve their efficiency and accuracy with the use of AI a great deal.
  18. How can public administration benefit from involving AI in it’s “back-office”?
    Enormously! More and more input will be done online. The reactions and the feed back from the administration can be achieved immediately! If the input forms and the output templates are based upon the AI modules, there are much broader possibilities that human assistance is not necessary (at least in the first degree).

13. april 2008

Digitalizacija pravniških spisov

Globalizacija pravniških storitev, na katero sem opozoril v prejšnjem blogu, je seveda možna samo v dobi razvitih informacijsko komunikacijskih tehnologij. Prenos zadeve (spisa) iz Londona v Los Angeles pač ne more potekati v fizični obliki, tako da bi dokumente ali njihove fotokopije shranjevali v kuverte ter jih pošiljali preko poštnih letal (ali celo ladij…) svoji sestrski družbi v nadaljnjo obdelavo. Danes je dokumente pač potrebno digitalizirati in potem so lahko v nekaj sekundah na kateremkoli delu planeta…

Začelo se je (pred kakšnim desetletjem) tako, da so odvetniki (napredni seveda) skenirali posamične dokumente in njihovo elektronsko verzijo (»sliko«) shranili v svojem računalniku, zaradi kakšnega konkretnega razloga.

Ko so začeli pri svojem delu uporabljati računalnike, so sicer končno verzijo besedila natisnili na varni (hic!) papir, vse več tako nastalih datotek pa so tudi hranili po razno raznih direktorijih v digitalni obliki. Pojavljati so se začeli tudi že programi za pisarniško in tudi posebej pravniško poslovanje.

Internet je omogočil zelo hitro, elegantno in poceni izmenjavo dokumentov, tako da je bilo vse več pogodb (posebno v fazi osnutkov) izmenjano s kolegi pravniki, pojavila pa se je tudi želja in potreba, da bi se lahko vloge elektronsko oddajale tudi uradno na upravne in pravosodne organe.
Z razvojem elektronskega podpisa (v raznih variantah) ter modernizacijo velikih državnih sistemov je v nekaterih državah postalo možno že uradno vlaganje v elektronski obliki in v tem trenutku smo se znašli na sredini razvoja: ko je (lahko) nekaj dokumentov že izključno in samo v digitalni obliki, nekaj pa v papirnati (veliko pa tudi v obeh).

Danes pa že lahko slutimo naslednjo, tretjo fazo – ko bo večina dokumentov (ali celo vsi) nekega spisa v digitalni obliki. (Pred tem se bodo morali še bolj razviti e-Notarji, s pomočjo katerih bo možno zagotavljati in dokazovati avtentičnost dokumentov). S tem je (bo) dosežena tudi potrebna hitra in cenena mobilnost za uporabo pri globalizacijskih pravniških storitvah.

Tako kot ima vsaka novost svoje dobre in slabe strani, to velja tudi za digitalizacijo pravniških dokumentov in (vse več tudi) spisov. Največji in najnaprednejši uporabniki pač vse bolj spoznavajo, da so prednosti večje od slabosti. In tako prihaja celo do tega, da se v digitalno obliko spravljajo dokumenti (in tudi drugi predmeti -!!- zakaj pa ne, saj imamo multimedijske možnosti…), ki so doslej obstajali SAMO v fizični obliki, veliko tako skeniranega papirja pa se nato uniči in ohrani SAMO njegove digitalne informacije (te besede nisem uporabil naključno, saj urejen in na pametnem mestu shranjen podatek resnično postane več vredna informacija).

Družba DuPont, ki se mora ukvarjati tudi s tisoči zahtevkov iz naslova proizvajalčeve odgovornosti, se je tako lotila projekta, v katerem bo eliminirala 200.000 škatel papirja (v vsaki pa je povprečno po 2.500 listov!). Pri tem ji pomaga filipinska družba »OfficeTiger«, katere (pri)pravniki pregledujejo, fotokopirajo in skenirajo dokumente (v ameriškem skladišču), jih nato pošljejo v Manilo, tam pa njihovi kolegi obdelajo, shranijo, povežejo, označijo, izločijo, poudarijo itd.

Lahko si predstavljamo, da najvažnejši (ameriški) odvetniki kasneje dobijo vse relevantne informacije ter njihove kombinacije, servirane le in samo v digitalni obliki in da sta računalnik ter internet postala nekaj povsem nepogrešljivega v pravniškem poslu.

Vir, 7. 10. 2006

6. april 2008

Priimek Janša v zgodovini

Če boste kdaj postali predsednik vlade, bo vaš priimek gotovo prišel v zgodovino. Precej truda pa si prihranite, če na Amazonu že sedaj kupite knjigo, ki na dolgo in na široko obravnava vlogo in pomen vaših sorodnikov in soimenjakov v svetovni zgodovini. Pa ni treba, da ste ravno Peterle, lahko ste tudi Peterla, Jamnik, Kokalj, Zajc, Hribernik, ali celo Prelesnik… Tako kot se na moji knjižni polici že blešči knjiga »The Tomazic Name in History«…

Gre pa seveda za novo ekonomijo v tem globaliziranem (sploščenem) svetu, kjer ima dolgi rep na Amazonu (že) veliko večjo težo, kot pa njegovo telo. Prepričan sem, da jim danes »bestsellerji« prinašajo (že) manj zaslužka, kot ogromno število »nepomembnih« publikacij.

Logika herojev nove ekonomije (v tem primeru založb) je namreč naslednja:

1 x 3.000.000 = 300.000 x 10

Ali z besedami: Če prodamo eno knjigo (en naslov) v 3 milijonih izvodov, je to enako, kot če prodamo 300.000 naslovov (vsaj) po desetim kupcem. In ker vedo, da je praktično nemogoče en naslov prodati trem milijonom kupcev, se rajši lotevajo naslovov, ki bodo prodani (v povprečju) vsaj v nekaj deset izvodih. Cena knjige je lahko v obeh primerih (kot je tudi pri moji knjigi) 29,95$.

Pa še dve »malenkosti«: 1. knjige se seveda natisnejo sproti, po naročilu in ni nikjer niti ene na zalogi 2. vsebina je sestavljena iz »fiksnega dela« (vzorec ali template) in kakšnega promila spremenljivih podatkov, pridobljenih iz milijonskih podatkovnih baz (v tem primeru rodoslovnih registrov).

Če morda nejeverno zmagujete z glavo: »Pa saj za našo družino Smrdel ne bodo dobili niti 10 kupcev!«, naj vas spomnim, da obstajajo tudi družine kot Smith, Schmidt, Novak itd. ter da marsikdo v navalu navdušenja naroči kar cel zaboj knjig, da jih bo lahko daroval svojim številnim sorodnikom… Pa še nekaj tiste »da-jih-ne-bo-zmanjkalo« miselnosti je v nas…

Bilo bi nevljudno od mene, če vam ne bi po tem uvodnem navdušenju še pošteno svetoval, ali je vredno naročiti in kupiti knjigo a la »The Dolinar Name in History«… Lahko vam prihranim 29,95$, vendar s tem tudi vsaj kanček (trenutek) blagodejnega občutja slave in nesmrtnosti…
Po pravici povedano: odločite se sami. Jaz sem dobil približno to(liko), kot sem pričakoval. Ne več, ne manj…

Prijetno sem bil presenečen nad likovno opremo: MOJ priimek »Tomazic« v rokopisu že na naslovnici! Wau! (Dvomim sicer, da bi bil tisti možakar s kovčkom v roki moj dedek, čeprav je imel tudi podobne brke). V knjigi kar mrgoli ilustracij, starinskih fotografij in (koristnih) grafov. Kdo bi si mislil, da je bilo leta 1920 v Illinoisu kar 100% mojih soimenjakov pismenih (vseh pet!), V Ohiu pa le 60% (dva sta bila morda še otroka?).

Zelo me je fasciniral graf na strani 39 (gotovo bo tudi v vaši knjigi na isti strani…): v Pensilvaniji popolna prevlada dobrih starih slovenskih vrednot: 0% ločenih družin – oba zakonska para sta si ostala zvesta do groba – 100%. Pa hiše so tudi naši predniki rajši kupovali kot pa najemali… Wau!

Pa nikar ne mislite, da so v knjigi le statistični podatki. Posebno koristne podatke (vsaj kot nova izhodišča za nadaljnje raziskovanje) bodo v njej dobili predvsem rodoslovci. Na primer, da so se 2. Marca 1902 v New York iz Bremna pripeljali Ignac, Franc in Jože Tomažič in sicer z ladjo Frankfurt. Jaz sem za svojega deda Martina Vodlana že pred desetimi leti na internetu odkril na kateri palubii se je na začetku 20. stoletja pripeljal v Ameriko in v kateri se je tri leta kasneje vrnil… Kar neverjetno je, kako veliko skeniranih in zelo starih dokumentov imajo Američani v digitalni obliki!

Pa se vrnimo k ekonomiji! Avtorji (hic?) knjige odkrito priznajo, da je priimek »Tomazic« na 83.160-em mestu (pogostosti) med 1.778.655 priimki v ZDA. Stavim*, da jih bodo vsaj za tistih bolj pogostih (preko) 80.000 prodali najmanj po 10 izvodov (predstavljajte si, da so proti vrhu vse bolj »ameriški«.

Pa še ena pomembna »malenkost«: nismo določili datuma, do KDAJ naj bi to prodali… In v tej novi ekonomiji dolgega repa ima čas povsem drugo vlogo: založnikom se pač tako ne mudi, saj nimajo stroškov s skladiščenjem, kot je to pestilo klasične založnike. V digitalni obliki bodo knjige o zgodovini vašega priimka (sicer res nastale v eni sekundi) uskladiščene še leta in desetletja…

*Tudi meni se ne mudi…