Kdor je uporabljal Google že pred več kot 10 leti, tako kot jaz, se je lahko (naivno) spraševal: “Zakaj se pa toliko trudijo s temle iskalnim gonilnikom (meni je slovenski prevod za “search engine” kar simpatičen)? Saj je povsem brezplačen, pa tudi nobenih reklam ni zraven …” Genialni ustanovitelji pa so že vedeli, kaj delajo. Zbirali so namreč le tisti kapital, ki je (bo) v sploščenem svetu najvažnejši: POZORNOST…
Nekaj let kasneje so tako zbrani kapital – danes bi mu rekli tudi ŠTEVILO UPORABNIKOV – lahko tudi (zelo uspešno) pretvorili v dolarje in druge valute. Šlo pa je prav za bistvo podjetništva: 1. imeli so dobro idejo (s spletnimi pajki slediti medsebojne linke na internetu ter zbirati čimbolj relevantne podatke), 2. vanjo so verjeli (trdo delali nekaj let, ne da bi že kaj zaslužili), 3. Pridobili so dodatne investitorje (ustanovitelj Suna Andy Bechtolsheim je najprej vložil 100.000$). Ko so enkrat tudi drugi spoznali genialnost njihove podjetniške ideje, so imeli že neulovljivo prednost. Potem so le še kasirali (tudi tisti klasični kapital) … med drugim tudi z javno dokapitalizacjo, ko so naenkrat zbrali preko 2 milijardi dolarjev.
Ko sem tole pred kratkim omenil nekaterim od “najstarejših” sodelavcev družbe IUS SOFTWARE, so me spomnili na staro zgodbico, katero sem sam sicer že pozabil. Takrat, ko sem jih namreč prvič opozoril na Google (je bilo pa res kar nekaj let preden je bil v Sloveniji širše poznan), naj bi bil ves navdušen, že skoraj evforičen: “Poglejte tole! To je ta prava stvar! V tem je pa res bodočnost!”. Očitno sem imel kar nos za zgodbe o uspehu… (Važič!)
Ta zgodba – o velepomembnosti POZORNOSTI – se danes seveda še nadaljuje in pravzaprav prevladuje nad celotno ekonomijo, vsaj v digitalnem okolju (ampak spomnite se: sem sodijo tudi glasbena, filmska, igralniška, igračarska, softwarska industrija itd.).
Najboljši primer za to, kako preprosta in uspešna je lahko dobra ideja, je YouTube – spletno mesto za izmenjavo in predvajanje video datotek. Nobenih posebno inovacijskih novih tehnologij, niti izredno kvalitetnih vsebin, ni bilo (na začetku), le uspešnost v pridobivanju pozornosti. Danes pa je seveda že sama datoteka stotin milijonov uporabnikov vredna milijarde $ …
Na zadnjem Blogresu je znani futurist Gerd Leonhard* napovedal nekaj takega, da mu celo jaz, kot velik info zanesenjak, nisem (takoj) verjel. Napovedal je, da ne bo samo ukinjeno omejevanje prostega (brezplačnega) poslušanja glasbe (preko interneta in sploh kjerkoli), ampak da nam bodo za “downloadanje” glasbe enkrat celo plačevali (!!!). Mislim, da bi to lahko bili prvi samostojni prihodki moje hčerke in sina …
»Lari, fari …« si je verjetno mislil še kdo med poslušalci, dokler nismo do konca poslušali tega simpatičnega predavatelja. Ko pa smo vse skupaj povezali, se nam je spet pojavil dvom v naš dvom …
Logično je, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo internet povsod brezplačen (tega mi menda ni treba posebej pojasnjevati, kajne?). Seveda bodo vse (še številne dodatne) naprav(ic)e povezane (on-line), tako kot so že danes (vse bolj) mobilni telefoni. Gert je opozoril na rezultate nedavne raziskave, da ima 91% uporabnikov mobilnih telefonov svoje igračke na dosegu enega metra, 24 ur na dan, 7 dni v tednu in da bo takih konec leta 2009 na tem planetu že 4 in pol milijarde.
Predvidevam, da bo v bitki za pozornost vseh teh milijard imelo veliko prednost le nekaj največjih korporacij na svetu (med njimi seveda kot eden prvih kandidatov prav zgoraj omenjeni Google). Vsi drugi se bodo borili le še za ostanke pogače … Kar pa za nas Slovence še vedno lahko predstavlja bajeslovne možnosti za podjetniško dejavnost …
Ne morem si kaj, da ne bi na tem mestu navdušeno opozoril in citiral našega predsednika Danila Turka (sorry, gospod predsednik, tele naše tipkovnice še vedno niso prilagojene tako, da bi lahko pravilno napisal vaš priimek), ki je na govoru ob praznovanju Dneva državnosti 24. Junija 2008 dejal (približno) takole:
Minil je čas »Več in bolje delati!« in sedaj je čas »Več in bolje misliti!« Kapo dol! Ne bi se mogel bolj strinjati. Kaj ti pomaga nekaj delati, če se kasneje izkaže, da je bilo to nepotrebno, prepozno, preuranjeno, predrago, nekonkurenčno… Dobra ideja pa nam lahko delo poenostavi, izboljša, poceni … ali celo odpravi … Morda jo lahko celo dobro prodamo?
Bojim se (in zato skušam s svojim pisanjem ter zgledom to vsaj malo spremeniti), da je danes med slovenskimi poslovneži (posebno še med tistimi, ki imajo zbranega največ kapitala!) še vse premalo razumevanja in odprtosti za nove trende, za smele razvojne (s tem pa seveda tudi tvegane) projekte. Namesto da bi se bolj ambiciozno povezali z manjšimi in mlajšimi podjetniki (jim bolje prisluhnili) ter skušali skupaj z njimi ustvariti kakšne večje (svetovne) zgodbe o uspehu, se ziheraško držijo pravila »Več in bolje vlagati!« - v (samo) že preverjene poslovne modele.
*Priporočeni link: http://www.mediafuturist.com/
FORMULA(cija) za SPRAVO – OBRAZEC
Pred 5 leti
2 komentarja:
Odlično. Se popolnom astrinjam z zapisanim. Resnično pogrešam bolj smele poteze naših lastnikov kapitala.
Meni se zdi v zvezi s financiranjem The Google Story (super knjiga, priporočam!) najbolj fascinantno to, da je Google leta 1999 prejel 25 mio dolarjev venture kapitala (ja, petindvajset milijonov!), pri tem pa se mu leta 1999 tudi slučajno ni sanjalo, kako bodo svojo poslovno idejo spravili v denar. Adwords, Adsense ali sploh oglaševanja takrat še ni bilo v njihovih glavah. Vedeli so edino to, da imajo najboljši spletni iskalnik na svetu. In to so uvideli tudi venture kapitalisti.
Objavite komentar